Appeal dismissed; court found client had sufficient funds to pay tax without endangering business. (16 words)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal against the first-instance judge's refusal to grant a fee waiver or installment plan for the litigation tax. The appellant argued that monthly debts exceeding €90,000 made the €1,893 tax payment unaffordable, but the court noted the appellant possessed €7,053 in available funds. Consequently, the court ruled that the appellant could pay the full amount immediately without endangering their business operations, thereby upholding the lower court's decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1) 11. člen 4. odstavek; 11. člen 2. in 3. odstavek: A legal entity may be partially exempted from or granted an installment plan for litigation taxes only if it lacks funds to pay the full amount without endangering its business activities.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka sama navaja, da jo vsakomesečno bremenijo dolgovi iz tekočega poslovanja v višini preko 90.000,00 EUR, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 1.893,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Zoper takšen sklep je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ugodi oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v četrtem odstavku 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom istega člena določa, da lahko sodišče pravno osebo delno oprosti ali ji odloži oziroma ji dovoli obročno plačilo taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
5. Tožena stranka v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ima na transakcijskem računu pri banki X 7.053,19 EUR razpoložljivih denarnih sredstev (nenazadnje to izhaja tudi iz toženkinega predloga za taksno oprostitev – gl. zadnji stavek na str. 2 predloga). Takšno dejansko stanje pa tudi po oceni pritožbenega sodišča toženi stranki omogoča, da takoj in v celoti plača naloženo sodno takso v višini 1.893,00 EUR, ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost; tožena stranka sama navaja, da jo vsakomesečno bremenijo dolgovi iz tekočega poslovanja v višini preko 90.000,00 EUR, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 1.893,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
6. Glede na obrazloženo, je pritožbeno sodišče ostale pritožbene navedbe (tj. da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave, da je imela do začetka ponovne prisilne poravnave blokirane vse tri transakcijske račune in da ima bilančno izgubo v višini 3.457.349 EUR, ter še, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka že dne 29. 9. 2015 seznanjena, da bo morala plačati predmetno sodno takso, in da naj bi imela neobremenjena sredstva, ki bi jih lahko prodala) štelo za pravno neodločilne, saj le-te, tudi če bi se izkazale za utemeljene, ne bi mogle kakorkoli vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).
7. Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).