Appeal dismissed; bankruptcy administrator's lease approval upheld despite market rent claims due to statutory limitations.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against the first-instance court's approval of a lease agreement for a bankrupt debtor's property. The appellant argued the agreed rent was below market rates and requested a review of the economic justification, while the administrator contended statutory constraints on lease duration and risk mitigation necessitated lower terms. The court ruled that the administrator acted correctly by prioritizing the existing tenant's interest and noted that higher rents could still be pursued later without incurring interim costs.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 323. člen; ZFPPIPP 228. člen; ZFPPIPP 48. člen: In bankruptcy proceedings, an administrator's approval of a lease at a rate lower than market value is valid if statutory limitations on lease duration, risk mitigation, and procedural speed are considered, as these factors legitimately reduce the rent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Najemnine, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, veljajo na trgu (za delujoče podjeme), za stečajnega dolžnika pa 323. člen ZFPPIPP določa omejitve glede trajanja najema, stečajni dolžnik pa je dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati tudi načelo omejevanja tveganj in načelo načelo hitrosti postopka, vse te omejitve pa gotovo negativno vplivajo na višino najemnine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju izdalo soglasje za oddajo v njem nepremičnine ID znak ..., ki je v lasti dolžnika do deleža 1/4, za mesečno najemnino v višini najmanj 200,00 EUR in za obdobje najema do 31.10.2016.
2. V pritožbi zoper sklep upnik uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik meni, da bi sodišče prve stopnje moralo podvomiti v ekonomsko upravičenost oddaje nepremičnin v najem, saj pred izdajo soglasja sploh ni izvedlo niti primerjave najemnine, pridobljene s strani upravitelja, z višino najemnin za enakovrstne nepremičnine s podobno lokacijo, v kateri bi se opravljala enakovrstna dejavnost.
5. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP). Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji (primerjaj: Cst 713/2013).
6. Najemnine, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, veljajo na trgu (za delujoče podjeme), za stečajnega dolžnika pa 323. člen ZFPPIPP določa omejitve glede trajanja najema, stečajni dolžnik pa je dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati tudi načelo omejevanja tveganj (228. člen ZFPPIPP) in načelo načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), vse te omejitve pa gotovo negativno vplivajo na višino najemnine.
7. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je upravitelj ravnal pravilno, ko je sklenil najemno pogodbo z dosedanjim najemnikom, ki je za najem izkazal interes. Kot je v svojih vlogah navedel upravitelj, bo v nadaljevanju še vedno imel možnost, da najemnikom poskuša doseči višjo najemnino ali (tudi s pomočjo pritožnika) poišče drugega najemnika, v vmesnem času pa v stečajnem postopku ne bodo nastajali stroški v zvezi z nepremičnino, saj jih bo poravnaval najemnik.
8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.