Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 399/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.399.2016 AI generated

Court dismisses debtor's appeal, confirming that failure to report foreign employment constitutes a breach of duties under the Personal Insolvency Act.

Case Number VSL sklep Cst 399/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljane dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision that rejected the request for debt relief. The debtor argued he lacked documentation regarding his car sale and was unaware of reporting requirements for foreign employment, while the administrator insisted on strict compliance with statutory duties. The court ruled that the debtor had been fully informed of his obligations and that the lack of cooperation prevented effective supervision, thereby confirming the breach of duties under the Personal Insolvency Act.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 384. člen; 401. člen; 402. člen: The court held that a debtor in personal insolvency proceedings must strictly fulfill reporting obligations regarding employment and asset disposal; failure to do so constitutes a breach of duties, and the debtor bears the consequences without a right to appeal or special request for payment to the insolvency estate.

Keywords

AI generated
personal insolvency proceedings debt relief request breach of duties foreign employment reporting insolvency administrator supervision insolvency estate payment appeal against rejection

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Nobene potrebe ni, da bi upraviteljica še posebej zahtevala plačilo v stečajno maso, saj bi to dolžnik moral vedeti že sam. Vsekakor pa je imel možnost, da povpraša upraviteljico, kakšne so njegove dolžnosti v zvezi s tem.

Naloga upravitelja je, da med preizkusnim obdobjem nadzira stečajnega dolžnika, brez sodelovanja dolžnika pa nadzor sploh ni mogoč.

V tem postopku za dolžnika ni popravnega izpita in tudi opravičilo ničesar ne spremeni. Stečajni dolžnik, ki krši svoje obveznosti, mora sprejeti tudi posledice svojih ravnanj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da ni poznal namena naroka in s seboj ni imel dokumentacije, da bi lahko ovrgel navedbe iz ugovora. Predložil jo je šele po naroku, vendar je upraviteljica očitno vztrajala pri ugovoru. Na naroku je podal izjavo, s katero je obžaloval, da je zaradi njegovega nerazumevanja in neznanja postopka nastala težava v komunikaciji z upraviteljico glede poročanja o iskanju zaposlitve in glede podatkov o vozilih. Sklepal je tudi, da je rubež vozil jasno razviden iz uradne javne evidence pri Ajpesu. Opravljen je bil pred začetkom postopka osebnega stečaja, vozilo, ki je bilo nevozno, pa je s predpogodbo prodal kupcu in z njim sklenil formalno pogodbo, ko je izvršitelj rubež umaknil. Očitno je prišlo tudi do pomote v znesku, saj je vozilo prodal le za 200,00 EUR in ne 2.000,00 EUR. Kupnino bi nakazal v stečajno maso, če bi upraviteljica to zahtevala, vendar take zahteve ni prejel. Ni pa vedel, da bi obstajale kakšne ovire za realizacijo že sklenjenega dogovora iz predpogodbe.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da dolžnik ni predložil nobene dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da svojih obveznosti ni kršil, na naroku je kršitve tudi potrdil. Kupna pogodba za avto je bila sklenjena tri mesece po začetku postopka osebnega stečaja., izvršitelja pa je poplačal 15.4.2015, torej po začetku postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžniku je bil ugovor proti odpustu obveznosti vročen, seznanjen je bil tudi s tem, da se ima o ugovoru pravico izjaviti. Prav tako ni verjeti, da dolžnik ne bi vedel, kakšne so njegove obveznosti med postopkom osebnega stečaja, pri čemer je upraviteljica v ugovoru proti odpustu obveznosti navedla, da ga je o vsem obvestila na uvodnem sestanku. Ob tem je dolžnik na naroku jasno navedel, da je vse res, kar je navedla upraviteljica, in se opravičil, tako da so protispisne pritožbene navedbe, da naj bi zaradi dolžnikovega nerazumevanja in neznanja postopka nastala težava v komunikaciji z upraviteljico glede poročanja o iskanju zaposlitve in glede podatkov o vozilih, o svojih obveznostih pa je bil obveščen, saj je z izjavo, da je vse res, to tudi sam potrdil. Prav tako izrecen poziv upraviteljice, naj ji predloži dokumentacijo v zvezi z vozili, ne zahteva kakega posebnega razumevanja in znanja.

6. Glede na to, da je dolžnik na naroku navedel, da je vse res, kar navaja upraviteljica, tudi ni bilo nikakršne potrebe, da bi v zvezi z zatrjevanimi dejstvi izvajali kakšni dokazi (primerjaj 214. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dejstva, ki jih je zatrjevala upraviteljica, bi dolžnik tako ali tako lahko izpodbil le, če bi predložil dokazila, da ji je predložil dokumentacijo v zvezi z vozili, ko jo je zahtevala, kar pa je storil šele po naroku za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti. Prav tako je, ko je opravljal delo v tujini, kršil obveznost, da to sporoči upraviteljici, ki ji ni sporočil niti tega, da si delo v tujini sploh išče. Obveščanje o trudu, da bi pridobil zaposlitev, je ena od osnovnih dolžnosti dolžnika v času preizkusnega obdobja (2. točka 1. odstavka 401. člena ZFPPIPP). S tem pa tudi ni mogoč drugačen zaključek, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje – da je stečajni dolžnik kršil svoje obveznosti iz 384. in 401. člena ZFPPIPP.

7. Dejstvo, da je dolžnik vozilo prodal med postopkom osebnega stečaja in za to prejel kupnino, ni bilo razlog oziroma podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, kar izhaja že iz samega sklepa. Gre le za dodatno navedbo, da je dolžnik kršil še druge obveznosti. Glede na pritožbene navedbe pa višje sodišče dolžniku še pojasnjuje, da ni nobene potrebe, da bi upraviteljica še posebej zahtevala plačilo v stečajno maso, saj bi to dolžnik moral vedeti že sam. Vsekakor pa je imel možnost, da povpraša upraviteljico, kakšne so njegove dolžnosti v zvezi s tem.

8. Naloga upravitelja je, da med preizkusnim obdobjem nadzira stečajnega dolžnika (2. odstavek 402. člena ZFPPIPP), brez sodelovanja dolžnika pa nadzor sploh ni mogoč. Na obveznosti je upraviteljica dolžnika opozorila, pa jih kljub temu ni izpolnjeval. Pri tem višje sodišče še poudarja, da odpust obveznosti močno posega v upnikovo pravico do zasebne lastnine, ki je ustavna pravica in vključuje tudi pravico zahtevati poplačilo terjatev. Tak poseg je zakonodajalec z institutom odpusta obveznosti sicer dopustil. Vendar pa je ravno zato pomembno, da se dolžnika strogo nadzira in da ta vestno in pošteno izpolnjuje svoje dolžnosti. Če tako ne ravna, mora upravitelj vložiti ugovor proti odpustu obveznosti, saj tisti, ki obveznosti krši, nima pravice do te pravne dobrote. V tem postopku za dolžnika ni popravnega izpita in tudi opravičilo ničesar ne spremeni. Stečajni dolžnik, ki krši svoje obveznosti, mora sprejeti tudi posledice svojih ravnanj.

9. Odločitev prvostopnega sodišča je bila tako pravilna, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.