Supreme Court dismisses appeal as untimely due to filing at wrong court without obvious mistake.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal, ruling it untimely because it was filed at the wrong court after the deadline expired. Although the appeal was postmarked on the last day, it was addressed directly to the Supreme Court rather than the first-instance court, and received there only after the deadline passed. The court held that since the appellant's lawyer explicitly addressed the document to the Supreme Court, this error could not be considered an obvious mistake under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 375. člen; 367. člen; 373. člen; 111. člen; 112. člen: An appeal filed at the wrong court after the deadline is deemed timely only if the error is attributable to the appellant's obvious mistake; explicit addressing to the wrong court precludes this finding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. I 26 9607456 z dne 20. 6. 2014 v II. točki izreka, ki se nanaša na datum pričetka izplačevanja delne invalidske pokojnine in zahtevek za izplačevanje delne invalidske pokojnine od 16. 8. 2011 dalje.
2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom
Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji)
vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija je prepozna.
6. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo
revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). Prvi odstavek 373. člena ZPP izrecno določa, da se revizija vloži pri sodišču,
ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.
7. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča druge stopnje, zoper katero je bila vložena revizija, tožnikovemu pooblaščencu vročena 1. 3. 2016. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je rok za vložitev revizije pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijane sodbe, torej 2. 3. 2016, in se je ob
upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel 31. 3. 2016. Iz podatkov spisa izhaja, da je pooblaščenec tožnika neposredno na Vrhovno sodišče priporočeno po pošti vložil revizijo 31. 3. 2016, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo 4. 4. 2016.
8. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (sedmi odstavek 112. člena ZPP). Ker je revizijo v imenu tožnika vložil njegov odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno (1).
9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
----
(1) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003, II Ips 152/2010 z dne 15. 4. 2010, II Ips 292/2010 z dne 26. 9. 2013, II Ips 83/2011 z dne 12. 9. 2013.