Appeal dismissed; pension basis cannot be changed retroactively after retirement based on new contribution knowledge.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the plaintiff's request to reopen the procedure. The plaintiff argued she should have known about a higher pension base if she had been classified as a joint farmer, but failed to provide evidence of a procedural error under the Code of Civil Procedure. The court ruled that pension bases are fixed based on contributions paid during employment and cannot be altered retroactively after retirement, meaning the plaintiff's claim constitutes no valid ground for reopening the concluded administrative process.
Legislator headnote
AI generatedZakon o splošnem upravnem postopku, 249. člen; 252. člen: A concluded administrative procedure may be reopened only upon discovery of new evidence capable of changing the outcome, but retroactive modification of pension bases based on unclaimed higher contribution classes is legally impossible as bases are fixed at the time of employment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pri oblikovanju pokojninske osnove in odmeri višine invalidske pokojnine, se upoštevajo le osnove, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki v času zavarovanja. Po upokojitvi, za nazaj, zavarovalnih osnov ni več mogoče spreminjati. Zato ni podan pogoj za obnovo postopka, če tožnica trdi, da ni vedela za možnost, da lahko plačuje prispevke po višji zavarovalni osnovi od tiste, ki jo je dejansko plačevala, s čemer bi pridobila pravico do višje pokojnine.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev zavrnilne odločbe tožene stranke opr. št. P 647.037 z dne 2.6.1995 glede obnove postopka, končanega z odločbo iste opr. št. z dne 7.3.1990, ker je ugotovilo, da je bil tožničin predlog z izpodbijanim konkretnim pravnim aktom pravilno in zakonito zavrnjen.
Zoper odločitev sodišča se je tožnica pravočasno pritožila. V laični pritožbi vljudno prosi za odobritev vsaj dodatka za invalidnost, ker skoraj ne more več hoditi.
Tožena stranka v pisnem odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnica v pritožbi ne navaja nobenega takšnega dejstva, niti ne ponuja kakršnega koli dokaza iz 352. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP), da bi nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodne odločbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu, v postopku pa tudi ni prišlo do kršitve iz 2. odst. 354. člena citiranega ZPP. Sodba je logično prepričljivo in temeljito obrazložena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je v zvezi s pritožbeno navedbo potrebno povdariti le še naslednje.
Obnova pravnomočno končanega upravnega postopka je izredno pravno sredstvo. Dopustna je, če so izpolnjeni z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 47/86; v nadaljevanju ZUP) predpisani pogoji. Postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, je mogoče obnoviti le, če je predlog vložen v predpisanem objektivnem in subjektivnem roku iz 252. člena citiranega ZUP in če je hkrati izpolnjen vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 249. člena istega zakona. Po 1. tč. slednje zakonske določbe, stranka lahko predlaga obnovo, če zve ali najde oz. pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljeni dokazi pripeljali do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku.
Ker je bila tožnica pred upokojitvijo leta 1989, nesporno zavarovana kot "drugi kmet" po 11. členu tedaj veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/83, s poznejšimi spremembami) in plačevala prispevke od najnižje zavarovalne osnove po I. razredu, ne pa kot združena kmetica od osnove, ki ne bi bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (2. odst. 10. člena istega zakona), je toženi zavod predlagano izredno pravno sredstvo z odločbo opr. št. P 647.037 z dne 2.6.1995 utemeljeno zavrnilo, posledično pa tudi sodišče tožbeni zahtevek. Pri oblikovanju pokojninske osnove in odmeri invalidske pokojnine po višino, so namreč pravno upoštevane le zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki v času zavarovanja. Po upokojitvi, za nazaj, zavarovalnih osnov več ni mogoče spreminjati. Tožničine "prošnje" z dne 4.2.1994 za odmero višje invalidske pokojnine oz. navedbe, da bi prispevke plačevala od IV. zavarovalnega razreda, kot združena kmetica, če bi bila z možnostjo seznanjena, niso novo dejstvo iz 249. člena ZUP, ki bi lahko vplivalo na drugačno, torej višjo odmero invalidske pokojnine, četudi bi bilo ob izdaji odločbe oz. sklepa z dne 7.3.1990, znano.
Glede na obrazloženo in ker sodišče v skladu z zakonom o delovnim in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) v tem socialnem sporu preizkuša le pravilnost in zakonitost dokončne zavrnilne odločbe toženca o uveljavljenem izrednem pravnem sredstvu, pritožbeni predlog za priznanje dodatka za invalidnost ne more biti upošteven. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in potrditi pravilno ter zakonito sodbo sodišča prve stopnje.