Appeal dismissed; default judgment upheld as defendant failed to respond and facts support employer liability.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po določbi 1. odstavka 282. člena ZPIZ-92 lahko zavod zahteva od delodajalca povrnitev škode, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delo in drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Ker toženec (delodajalec) ni odgovoril na tožbo, so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja, da bi delavec ravnal samoiniciativno in v nasprotju z navodili tožene stranke, ta dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženo stranko zavezalo k plačilu 1.068.271,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od zneska 411.830,00 SIT od 10.8.1997 dalj do plačila, od zneska 165.233,57 SIT od 26.7.1999 dalje do plačila in od zneska 491.208,18 SIT od 13.9.1999 dalje do plačila.

Citirano sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, po vsebini pa v bistvu zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Priznava, da na tožbo ni odgovorila, vendar meni, da za zamudno sodbo niso bili izpolnjeni pogoji. Ni ji mogoče očitati opustitve varstvenih ukrepov, saj naj bi iz listin v spisu izhajalo, da je bil zavarovanec A.A. razporejen na delovno mesto "sortirec plošč", da je v času remonta lahko opravljal le dela pometanja in čiščenja, zato naj bi v nasprotju z navodili in samoiniciativno odstranjeval vrečo na višini, pri tem padel v globino in se poškodoval. Ta dejstva bi sodišče lahko ugotovilo iz listin in z zaslišanjem odgovornih delavcev tožene stranke, zato predlaga, da se ti dokazi izvedejo v novem sojenju.

Pritožba ni utemeljena.

Zamudna sodba je institut procesnega prava, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku že v primeru, če toženec v 30-dnevnem roku ne poda odgovora na tožbo, pa so hkrati izpolnjene nadaljnje, kumulativno predpisane predpostavke iz 1. odst. 318. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). Glede na 2. odst. 338. člena ZPP zamudne sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

V predmetni zadevi je podano prav takšno procesno stanje, saj tožena stranka v 30-dneh od 9.9.1999 prejete tožbe, nanjo ni odgovorila, niti ni odgovorila na dne 15.9.1999 vročeno spremembo tožbe, čeprav je bila s pozivom sodišča z dne 3.3.1999 pravilno opozorjena na pravne posledice iz 2. odst. 277. člena istega zakona. Hkrati so bile izpolnjene vse nadaljnje predpostavke iz 318. člena ZPP. Listine v sodnem spisu izkazujejo pravilno vročitev tožbe in spremembo tožbe v odgovor, v sporu ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali splošno znanimi dejstvi. Iz prijave poškodbe pri delu (A 1 v sodnem spisu) in zapisnika o delovni nezgodi z dne 24.4.1991 (A 2 v sodnem spisu) namreč ne izhaja, da bi poškodovani zavarovanec A.A. vrečo na višini odstranjeval samoiniciativno oz. v nasprotju z navodili tožene stranke, da ji tako ne bi bilo mogoče očitati opustitve ukrepov iz varstva pri delu, kot zatrjuje pritožba in s tem po vsebini v bistvu uveljavlja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pri zamudni sodbi ni dopustno.

Ko tako v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni izkazane absolutne bistvene kršitve iz 7. tč. 2. odst. 339. člena citiranega ZPP, niti zmotne uporabe materialnega prava, saj lahko zavod na podlagi 286. člena v zvezi s 1. odst. 282. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92; v nadaljevanju ZPIZ-92) zahteva povrnitev škode od organizacije oz. delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.