Appeal dismissed because a second request for fee waiver based on identical facts violates the principle of ne bis in idem.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožene stranke z dne 7. 4. 2015.

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb procesnega prava in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je dne 24. 2. 2015 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse in navedla, da predlog podaja ponovno, zaradi spremenjenih okoliščin in poslabšanja finančnega položaja, kljub temu, da je v predmetnem postopku že predlagala oprostitev sodne takse. O prvotnem predlogu tožene stranke sodišče ni vsebinsko odločalo, saj je bil predlog zavržen kot nepopoln, zato je odločitev sodišča v predmetnem sklepu nezakonita. V konkretnem primeru ne gre za ponovno odločanje o isti stvari, saj sodišče o predlogu še ni odločalo, ker je bil predlog tožene stranke zavržen, kar ne šteje za meritorno odločitev o stvari. Meni, da lahko tudi večkrat predlaga taksno oprostitev, ne glede na to, ali je bilo o predlogu za taksno oprostitev enkrat že odločeno, ob predpostavki, da gre za druge časovne okvire, ki še niso bili upoštevani v prvotni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere pavšalno opozarja pritožba ter da je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Po določbi 34. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji) je dopustno zoper plačilni nalog v 8 dneh od vročitve vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, pa je treba priložiti tudi potrdilo o opravljenem plačilu. Pritožnik ne navaja, da je sodišče takso napačno odmerilo, temveč je nosilni razlog pritožbe ta, da bi morala biti zaradi likvidnostnih težav oproščena plačila sodnih taks.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka že predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo opr. št. Pd 270/2013 z dne 28. 2. 2014 in v predlogu z dne 9. 5. 2014 opozorila na dolgotrajno in nenehno blokado vseh njenih računov in v tej zvezi povezanih likvidnostnih težav družbe ter glede tega ponudila dokaz z vpogledom v javno dostopne evidence AJPES. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da takšen predlog ni bil popoln za obravnavo, s sklepom z dne 12. 5. 2014 pozvalo toženo stranko, da v roku 8 dni pošlje pisno izjavo o premoženjskem stanju s predpisanimi prilogami, skladno z določbo 12. člena ZST-1 in jo istočasno opozorilo, da v primeru, če ne bo tako ravnala, bo v nadaljevanju postopalo v skladu s pravili o nepopolnih vlogah po določbi 108. člena ZPP. Tožena stranka ni dopolnila predloga tako, kot ji je bilo naloženo in sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlog ni primeren za obravnavo, zaradi česar ga je zavrglo. Pritožbeno sodišče je s sklepom opr. št. Pdp 844/2014 z dne 21. 1. 2015 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je dne 2. 2. 2015 toženi stranki poslalo obvestilo o pravnomočnosti plačilnega naloga ter jo pozvalo, da naj v roku 15 dni plača sodno takso v znesku 110,00 EUR na račun sodnih taks RS in jo opozorilo, da bo sicer štelo, da je pritožba umaknjena, skladno z določbo tretjega odstavka 105. a člena ZPP. Tožena stranka je dne 24. 2. 2015 ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

7. Plačilni nalog sodišča prve stopnje je zakonit, saj je bilo o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks s sklepom z dne 13. 6. 2014 v povezavi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 844/2014 z dne 21. 1. 2015 že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.