Appeal dismissed; first instance court correctly applied ZST-1 s. 11 regarding partial tax exemption based on financial hardship.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja, vrednosti spornega predmeta ter denarne prejemke, ki jih prejemajo tožnik, njegova žena in hči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnika delno oprostilo plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno, tako da je dolžan plačati za ta postopek sodno takso v znesku 119,70 EUR.

2. Proti sklepu se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožnika za popolno taksno oprostitev ugodi ter, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno. Navaja, da je iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje pri odločanju izhajalo iz predpostavke, ki bazira na določbah 11. člena ZST-1, da lahko sodišče stranko v celoti oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če je stranka prejemnik denarne socialne pomoči. Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje menilo, da ga je mogoče zgolj delno oprostiti plačila sodnih taks. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-191/14-16 je razvidno, da pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživlja stranka, ni mogoče razlagati tako ozko, kot se je razlagalo doslej, torej, da so do popolne taksne oprostitve upravičeni zgolj prejemniki denarne socialne pomoči. Pravni standardi občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje pred navedeno protiustavno ureditvijo, ki je bila razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča je ustrezno dopolnila sodna praksa tako, da je kot merilo za popolno taksno oprostitev upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ustavno sodišče je torej kot začasno ureditev pogojev za popolno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Glede na dohodek, ki ga ima posamezni član tožnikovega gospodinjstva na razpolago za preživljanje, ki ne dosega zneska dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za popolno taksno oprostitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po določbi 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji) lahko sodišče stranko v celoti oprosti plačila sodne takse le, če je prejemnik denarne socialne pomoči. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015 ugotovilo, da je 1. odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS in da mora državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v uradnem listu RS. Odločilo je, da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoje za popolno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja ona in njeni družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse. Pri tem je pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta ter ob upoštevanju denarnih prejemkov, ki jih prejema tožnik, njegova žena in hči.

7. Ob presoji vseh okoliščin je zato sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.