Appeal dismissed; failure to submit prescribed medical certificate for counsel's absence constitutes procedural violation.

I. Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Pooblaščenec mora predložiti zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu. Tega pooblaščenka ni storila niti sedaj v pritožbi, zato se ta pritožbeni razlog že iz tega razloga izkaže za neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) razveljavilo sklep o izvršbi v preostalem, nerazveljavljenem delu in (II.) toženi stranki naložilo plačilo glavnice 34.565,75 EUR s pripadki ter ji (III.) naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 2.481,45 EUR s pripadki.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (zlasti 8. točka drugega odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila nadaljnje stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP. Za odločanje višjega sodišča so bili izpolnjeni vsi pogoji iz drugega stavka drugega odstavka 207. člena ZPP.

6. Pritožnica (tožena stranka) v pritožbi navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker je narok opravilo kljub opravičeni odsotnosti pooblaščenke, ki je na dan naroka s faksom obvestila sodišče o nezmožnosti svoje udeležbe. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da pooblaščenka k prošnji za preklic naroka (ki jo je utemeljila z navedbo, da je večer pred narokom hudo zbolela) ni predložila nobenega zdravniškega potrdila skladno z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je torej postopalo skladno z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP, ki določa, da sodišče zaradi zdravstvenih težav strankinega pooblaščenca narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Pooblaščenec mora predložiti zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu. Tega pooblaščenka ni storila niti sedaj v pritožbi, zato se ta pritožbeni razlog že iz tega razloga izkaže za neutemeljen. Povedano smiselno velja tudi za opravičilo odsotnosti prič A. A. in B. B., za katera je pooblaščenka navedla le, da sta službeno odsotna. To ni v ničemer izkazano.

7. Pritožnica nadalje navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pooblaščenko pozvati k predložitvi izvirnika pooblastila in zdravniškega opravičila. Glede prvega ni navedla, kako naj bi to vplivalo na zakonitost in pravilnosti izpodbijane sodbe. Ker gre za zatrjevanje relativno bistvene kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), se že zato pritožba v tem delu izkaže za neutemeljeno. Pa tudi sicer ni mogoče spregledati, da je pritožničina pooblaščenka vedela, da mora odsotnost izkazati in opravičiti, saj je navedla, da bo zdravniško opravičilo posredovano v treh dneh. To velja tudi za odsotnost v vlogi imenovanih prič.

8. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče namesto B. B. (kot prejšnjega zakonitega zastopnika pritožnika) vabiti C. C. (kot aktualnega zakonitega zastopnika, ki naj bi imel pooblastilo za zastopanje že od 29. 10. 2014). Dokazni predlog po zaslišanju strank je dala tožeča stranka, zato bi v tem delu lahko šlo kvečjemu za relativno bistveno kršitev določb postopka (1. točka 339. člena ZPP; primerjaj J. Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2010, stran 510), za katero pa pritožnica ni pojasnila, kako bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Pa tudi sicer je poudariti, da se je sodišče prve stopnje v tem delu oprlo na stanje sodnega registra, česar pritožba niti konkretno ne napada. B. B. je tudi izrecno omenjen v prošnji za preklic obravnave z dne 3. 3. 2015.

9. Pritožnica v pritožbi navaja, da bi na naroku lahko navedla dejstva, ki jih do glavne obravnave ni mogla navesti brez svoje krivde, saj ni prejela dokumentacije iz Nemčije. Za kakšno dokumentacijo gre, v pritožbi ni navedla, pa tudi sicer to ni bistveno. Pritožnica je bila v tej zadevi povsem pasivna. Razen ugovora zoper sklep o izvršbi in prošnje za preklic naroka ni vložila nobene vloge in ni odgovorila na noben poziv sodišča prve stopnje. O sedaj zatrjevani dokumentaciji ni rekla ničesar. Sodišče prve stopnje je stranki na več načinov (s sklepom, dopisom in vabilom z dne 16. 1. 2015) pozvalo k vložitvi pripravljalnih vlog (do vključno 16. 2. 2015) in ju poučilo o posledicah prepozno in napačno vloženih vlog in predloženih dokazov. Pritožnica je v postopku na prvi stopnji zmogla le trditev, da je imel material napake in da se upnik ni odzval (predlagala pa je zaslišanje le A. A.). Tožeča stranka je na drugi strani to zanikala in navedla (večkrat ponovila), da to ne drži in da pred tem postopkom tožena stranka ni nikoli zavračala faktur niti grajala napak ter je pri tožeči stranki redno naročala stvari, poleg tega tudi, da je ugovorna graja povsem pavšalna (glej IV. točko dopolnitve tožbe).

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo, da so bile trditve tako pavšalne, da izvedba predlaganih dokazov niti ne bi bila dopustna, ker bi pomenila nedopustno dopolnjevanje v celoti pomanjkljive trditvene podlage. Višje sodišče se s tem v celoti strinja in hkrati odgovarja na pritožbeno grajo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov oziroma tega ni obrazložilo. Zatrjevani kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Pritožnica nadalje navaja, da se sodišče ni opredelilo do ugovornih navedb (da stranki nista sprejeli končnega obračuna). Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena. Končni obračun v smislu pritožbeno zatrjevanega namena (sprotnega ugotavljanja stanja obveznosti po situacijah, višine škode oziroma pogodbene kazni) bi bil pomemben le, če bi bil sporazumno sprejet. Hkrati pa tudi ni pogoj za zapadlost terjatve oziroma pritožnica v postopku na prvi stopnji tega ni zmogla konkretneje pojasniti. Tožeča stranka je zapadlost posamezne fakture v pripravljalnih vlogah natančno pojasnila, pritožnica pa razen zgoraj navedenega konkretnejše graje ni zmogla (primerjaj drugi odstavek 214. člena ZPP).

11. Pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo materialno procesnega vodstva torej ni utemeljen. Poleg tega je na pavšalnost pritožničinih navedb večkrat opozorila tudi tožeča stranka. Ne gre pa ta obveznost sodišča tako daleč, da bi bila namenjena šolskemu pravnemu poučevanju pravdnih strank.

12. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka z odgovorom ni bistveno prispevala k odločitvi višjega sodišča, zato sama krije stroške odgovora na pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).