Appeal dismissed; bankruptcy of estate valid despite creditor's prior separation claim against heir.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek stečaja zapuščine po pokojni zapustnici in imenovalo upravitelja.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagal je razveljavitev sklepa. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Predlagateljica stečaja zapuščine in dedinja A. A. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v zapuščinskem postopku po pokojni ..., ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. D 437/2011, s sklepom z dne 9. 4. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 427/2015 z dne 17. 12. 2015, predlagateljico razglasilo za zapustničino dedinjo do celotne zapuščine. Zapuščina obsega ¼ nepremičnine – stanovanja. Ker po citiranem sklepu o dedovanju vrednost terjatev, ki so jih priglasili upniki, za skoraj 100 % presega vrednost zapuščine, je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu dedinje in začelo postopek stečaja zapuščine.

6. Pritožnik navaja, da je v zapuščinskem postopku prijavil terjatev do pokojne zapustnice v višini 9.498,75 EUR z obrestmi, ki je bila ugotovljena v tem postopku. Ker je pritožnik skladno s 143. členom Zakona o dedovanju (ZD) zahteval ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, je bil zapuščinski postopek zaradi napotitve upnika na izvršilni postopek ali drug postopek za poplačilo terjatve prekinjen. Upnik je po navodilu sodišča vložil predlog za izvršbo zoper dedinjo zapustnice A. A., ki se je vodil pod opr. št. In 1242/2013, kjer je sodišče najprej predlogu ugodilo, nato pa je višje sodišče ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o izvršbi razveljavilo. Nato je pritožnik vložil še tožbo, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 19/2015 in zaradi priznane ločitvene pravice od dedinje zahteval plačilo iz premoženja zapuščine pokojne zapustnice. V pravdnem postopku sta se pravdni stranki sporazumeli, da postopek miruje, ker pa nobena od strank po poteku štirih mesecev ni predlagala nadaljevanja postopka, je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena. Ker o pritožnikovem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, je mnenja, da ima možnost ponovno vložiti tožbo zaradi poplačila svoje terjatve iz zapuščinske mase, zaradi česar naj bi obseg zapuščine še ne bil znan oziroma določen in posledično naj tudi začetek postopka stečaja zapuščine ne bil utemeljen.

7. Pritožnik ne napada ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je vrednost zapuščine manjša od vsote vseh obveznosti zapustnika, zato je zapuščina prezadolžena. S tem pa so izpolnjeni pogoji za stečaj zapuščine (prim. 1. točko tretjega odstavka 14. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Namen stečaja iz zapuščine je omogočiti vsem zapustnikovim upnikom, da prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih (415. člen ZFPPIPP).

8. Splošna pravna posledica dedovanja je tudi nastanek odgovornosti dediča za zapustnikove obveznosti. Po prvem odstavku 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove obveznosti do višine vrednosti podedovanega premoženja. Upnik lahko zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti dediča za zapustnikove obveznosti poseže po kateremkoli premoženju dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča). Ločitev zapuščine v smislu 143. člena ZD povzroči, da lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki bi sicer na podlagi dedovanja prešle na dediče, zaradi ločitve zapuščine ne preidejo nanje; po njem lahko posežejo samo zapustnikovi upniki. Ločitev zapuščine učinkuje samo v korist tistih zapustnikovih upnikov, ki so jo predlagali. Z začetkom stečaja zapuščine pa tudi to premoženje preide v stečajno maso.

9. Zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikovih upnikov (prim. 415. člen ZFPPIPP) z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) do zapustnikovega dediča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto – prim. prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev (tretji odstavek 350. člena v zvezi s petim odstavkom 416. člena ZFPPIPP). Če je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan (kot v tem primeru), spadajo v stečajno maso terjatve do dedičev za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD (1. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP).

10. V skladu z 2. točko prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP spada v stečajno maso tudi premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja po 143. členu ZD. Stečajna masa, katere predmet je ločena zapuščina, se unovči s prodajo stvari in drugih premoženjskih pravic, ki so predmet ločene zapuščine in s tem hkrati predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 320. člena ZFPPIPP). Iz navedenega je razvidno, da ločitev zapuščine ni ovira za začetek stečaja zapuščine.

11. Ne drži pritožbena navedba, da ima pritožnik možnost ponovno vložiti tožbo zaradi poplačila svoje terjatve iz zapuščine, saj je iz gornje obrazložitve razvidno, da po začetku stečajnega postopka lahko uveljavlja terjatev do dedinje le še v okviru stečajnega postopka.

12. Niso utemeljena pritožbena izvajanja, da zaradi možnosti pritožnika, da ponovno vloži tožbo zoper dedinjo, obseg zapuščine še ne more biti znan, zaradi česar naj bi bil tudi začetek stečajnega postopka neosnovan. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Celju D 437/2011 z dne 9.4.2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 427/2015 z dne 17.12.2015 je razvidno, da je bil predmetni zapuščinski postopek prekinjen za čas do pravnomočnega zaključka postopka, ki ga je pritožnik začel v 30-dnevnem roku od pravnomočnosti sklepa D 437/2011 z dne 24. 12. 2012, torej do pravnomočnega zaključka postopka opr. št. In 1242/2013. Dejstvo, da je pritožnik začel izvršilni postopek, ne predstavlja več ovire za dedovanje zapustničinega premoženja, saj je bil izvršilni postopek že pravnomočno končan in do poplačila terjatve iz zapustničinega premoženja ni prišlo, ker je bil predlog za izvršbo zavrnjen. Za zapuščinski postopek je brezpredmetna tožba v zadevi opr. št. P 19/2015, saj je bila vložena po preteku roka, določenega s sklepom D 437/2011 z dne 24. 12. 2012. Višje sodišče v Celju je v sklepu Cp 427/2015 ugotovilo, da pritožnik nima več položaja ločitvenega upnika, ki bi ga varovala določba 143. člena ZD, saj se je postopek opr. št. In 1242/2013 zanj neuspešno končal.

13. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k odločitvi, zato tudi ona sama nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo.