Court dismisses debt relief appeal due to unrevoked criminal conviction for fraud acting as a statutory bar.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odpust obveznosti je pravni institut, na podlagi katerega postane dolžnik prost določenih obveznosti do upnikov brez njihovega soglasja, vendar le, če uspešno prestane preizkusno dobo, ki mu jo določi sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem dobi dolžnik dodatne obveznosti, stečajni upravitelj pa dodatne naloge in pristojnosti, predvsem mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika.

Pravnomočna sodba še ni razveljavljena, obsodba na dan izdaje sklepa pa tudi ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zato predstavlja oviro za odpust obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil s trditvami, da pri njem ne obstaja nobena ovira za odpust obveznosti. Zato je sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi, dolžniku pa skrajša preizkusno dobo, tako da se ta zaključi v roku treh mesecev od izdaje novega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 409. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti je torej pravni inštitut, na podlagi katerega postane dolžnik prost določenih obveznosti do upnikov brez njihovega soglasja, vendar le če uspešno prestane preizkusno dobo, ki mu jo določi sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti. Med preizkusnim obdobjem dobi dolžnik dodatne obveznosti, stečajni upravitelj pa dodatne naloge in pristojnosti, predvsem mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika (402. člen ZFPPIPP). Kadar upravitelj zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika več ne more opravljati nadzora nad dolžnikom, ima možnost vložiti ugovor zoper odpust obveznosti. V obravnavanem primeru je upravitelj vložil ugovor zoper odpust obveznosti, v katerem je dolžniku očital oškodovanje stečajne mase.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrnilo, kot odločilno pa je upoštevalo dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusno dobo za odpust obveznosti, ki se izteče 23. 10. 2017, s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. II K 2872/2011 z dne 26. 2. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 20872/2011 z dne 1. oktobra 2015 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije.

6. Pritožnik v pritožbi navaja, da je bilo v kazenskem postopku tekom obravnave storjenih ogromno procesnih napak, da v postopku ni imel zagovornika, ker je zaupal v pravosodni sistem in v domnevo, da v kolikor je nedolžen, da bo to sodišče tudi upoštevalo. Zato je v delu obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na pravnomočno sodbo, v celoti oporekal odločitvi sodišča o ustavitvi postopka odpusta obveznosti.

7. Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo (27. člen Ustave RS). Ker je postala sodba, izdana v kazenskem postopku zoper dolžnika pravnomočna, se je sodišče prve stopnje glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, nanjo lahko sklicevalo, drugačne pritožbene trditve pa so neutemeljene.

8. Pritožnik smiselno zatrjuje, da kaznivo dejanje, za katerega je obsojen, ne predstavlja ovire po 1. točki 399. člena ZFPPIPP. V skladu s 1. točko 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Poskus kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 34. členom KZ-1, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je kaznivo dejanje proti premoženju, ker je predmet kazenskopravnega varstva tega kaznivega dejanja premoženje. Zato je zmotno pritožnikovo stališče, da kaznivo dejanje poskusa goljufije ne sodi med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP. Pritožnik nadalje opozarja, da lahko pravnomočno sodbo Vrhovno sodišče RS razveljavi, kar sicer drži, vendar pravnomočna sodba še ni razveljavljena, obsodba na dan izdaje sklepa pa tudi ni bila izbrisana iz kazenske evidence. Zato predstavlja oviro za odpust obveznosti.(1)

9. Pritožnik predlaga, da je treba, tudi v primeru zasledovanja morebitnega legitimnega cilja upoštevati, da ustavitev postopka odpusta obveznosti ne bo koristila nobenemu udeležencu postopka, ker je brez slehernega premoženja, vzdrževati mora štiri otroke, zaposlen pa je zgolj za polovični delovni čas. V tem smislu je predlagal tudi skrajšanje preizkusne dobe in nato zaključek stečajnega postopka z odpustom obveznosti. Za tako odločitev sodišče po določbah ZFPPIPP, ki se uporabljajo na dan izdaje tega sklepa, nima nobene podlage. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi dejanskega stanja, ki ga dolžnik ni uspel izpodbiti, pravilno uporabilo materialno pravo in postopek ustavilo, dolžnikov predlog za odpust obveznosti pa posledično pravilno zavrnilo.

10. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Dolžnik v tem postopku sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep, ni očital nobene bistvene kršitve določb postopka, kot tudi ne prekoračitve ugovora (tretji odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker dolžnik s pritožbo ni uspel uveljaviti nobenega pritožbenega razloga, sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): VSRS sklep III Ips 129/2015 z dne 25. 11. 2015