Appeal dismissed; corrective order fixed clerical error, not substantive ruling on costs.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a corrective order issued by the first-instance court. The first court corrected a clerical error in the judgment's ruling section, mistakenly assigning litigation costs to the losing party when the reasoning section clearly indicated the opposite. The appellate court held that a corrective order can only fix technical writing errors and cannot alter the substantive decision regarding who bears the costs.
Legislator headnote
AI generated328. člen ZPP; 338. člen ZPP; A corrective order may remedy only clerical errors in the form of the decision and cannot change the substantive content or the court's original will regarding the allocation of litigation costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
2. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.
[JEDRO]
S popravnim sklepom je mogoče odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe ali sklepa. Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče ne more sâmo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to ni zakonske podlage.
Pri zapisu o odločitvi glede stroškov postopka v izreku sodbe je očitno prišlo do pisne pomote, ko je v II. točki zmotno navedeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške, čeprav iz 16. točke obrazložitve sodbe izhaja nasprotno. Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni spreminjalo svoje napake pri oblikovanju volje oziroma odločitve glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in posledično odločitve o stroških postopka, pač pa je popravilo očitno pomoto, ki se tiče tehnike pisne sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom sodbo II Pg 4329/2013 z dne 29. 9. 2015 popravilo v II. točki izreka tako, da je plačilo pravdnih stroškov naložilo tožeči stranki (v sodbi: toženi stranki), popravilo pa je tudi obrazložitev in sicer zadnja stavka 14. točke ter 16. točke.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi 328. člena ZPP sme predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Zakonska določba o popravi odločb je namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti, ne pa vsebinskemu spreminjanju prvotne odločbe. To pomeni, da je mogoče s popravnim sklepom odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe ali sklepa. Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče ne more sâmo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to ni zakonske podlage.
5. S popravnim sklepom sodišče torej ne sme posegati v vsebino svoje odločitve, saj je na odločitev vezano takoj, ko je sodba razglašena oziroma odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP). Ni dvoma, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, kot to izhaja iz I. točke izreka sodbe z dne 29.9.2015 in obrazložitve (in ne le delno, kot je to pomotoma zapisalo v zadnjem stavku 14. točke obrazložitve, kar je s popravnim sklepom prav tako popravilo). To pomeni, da je tožeča stranka – ki s tožbenim zahtevkom ni uspela - tista, ki je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, kot to izhaja iz uvodnega dela 16. točke obrazložitve. Pri zapisu o odločitvi glede stroškov postopka v izreku sodbe je zato očitno prišlo do pisne pomote, ko je v II. točki zmotno navedeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške, čeprav iz 16. točke obrazložitve sodbe izhaja nasprotno. Na to ne vpliva niti napačen zapis zadnjega stavka navedene točke obrazložitve glede višine pravdnih stroškov „tožeče“ stranke. Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni spreminjalo svoje napake pri oblikovanju volje oziroma odločitve glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in posledično odločitve o stroških postopka, pač pa je popravilo očitno pomoto, ki se tiče tehnike pisne sodbe.
6. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da je bila nepopravljena sodba za tožečo stranko bistveno ugodnejša. Tožeča stranka je v tej zadevi v celoti propadla, zaradi česar pisna napaka v izreku sodbe pri navedbi, kdo mora komu povrniti pravdne stroške, zanjo glede odločitve o glavni stvari v ničemer ne pomeni ugodnejšega izida. Prav tako ne drži, da bi morala tožena stranka pisno pomoto izpodbijati s pritožbo, ne pa s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Predlog za popravo sodbe je namenjen ravno odpravi takih očitnih pisnih pomot, kakršne so se sodišču prve stopnje primerile v izpodbijani sodbi, zaradi česar vložitev pravnega sredstva ne pride v poštev.
7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.