Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep VII Kp 39003/2015 ECLI:SI:VSLJ:2016:VII.KP.39003.2015 AI generated

Court dismisses prosecutor's appeal for insufficient factual details in a false accusation charge indictment.

Case Number VSL sklep VII Kp 39003/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana rejected the prosecutor's appeal against a lower court's dismissal of an indictment for false accusation. The prosecutor argued the lower court erred in finding the indictment factually incomplete, but the court upheld the dismissal because the charge lacked specific details on how the alleged extortion would occur. The court ruled that without these concrete facts, the prosecution cannot verify if the act constitutes a crime pursued ex officio, thereby denying the defendant adequate active defense.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 277. člen; ZKP 370. člen: An indictment for false accusation must contain all statutory elements of the crime, including specific factual circumstances defining the modus operandi, to allow the accused effective defense and judicial verification of the criminal nature of the alleged act.

Keywords

AI generated
false accusation charge insufficient indictment details active defense rights ex officio prosecution prosecutor appeal dismissal criminal procedure standard factual completeness requirement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pravna opredelitev kaznivega dejanja ter navedba časa in kraja, kjer je obdolženi naznanil kaznivo dejanje krive ovadbe, ne vsebuje vseh znakov očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe, saj ne vsebuje dejstev in okoliščin iz katerih bi izhajali zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja krive ovadbe. Izvršitvena oblika ni konkretizirana tako, da bi bilo mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

V obtožnem predlogu je potrebno navesti, na kakšen način naj bi se izsiljevanje vršilo. Le tako je omogočena obdolžencu aktivna obramba pred očitki, s strani sodišča pa se lahko opravi preizkus, ali očitano dejanje res pomeni kaznivo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog okrožnega državnega tožilca v katerem obdolžencu očita, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1. Zoper navedeni sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s členom 373 ZKP in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožni predlog dopusti.

2. Na pritožbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani je odgovoril zagovornik obdolženega I. D., odvetnik v Ljubljani, in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Okrožni državni tožilec v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP). Iz obrazložitve pritožbe pa je smiselno razbrati, da uveljavlja 1. točko 372. člena ZKP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik nima prav, ko zatrjuje, da obtožni predlog vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja krive ovadbe. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da pravna opredelitev kaznivega dejanja ter navedba časa in kraja kjer je obdolženi naznanil kaznivo dejanje krive ovadbe, ki naj bi ga storil A. A. ne vsebuje vseh znakov očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe, saj ne vsebuje dejstev in okoliščin iz katerih bi izhajali zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja krive ovadbe, torej izvršitvena oblika ni konkretizirana tako, da bi bilo mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pritožnik nima prav ko zatrjuje, da ni potrebno v obtožnem predlogu navajati, na kakšen način naj bi se izsiljevanje vršilo in na ta način vnašati v opis znake kaznivega dejanja izsiljevanja. Takšni znaki morajo biti v obtožnem predlogu navedeni, saj je le tako obdolžencu omogočena aktivna obramba pred očitki in s strani sodišča preizkusiti ali očitano dejanje res pomeni kaznivo dejanje.

5. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.