Appeal dismissed; higher court must review remand reasons and uphold bail if risk of reoffending exists.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a lower court's decision to maintain bail for a repeat offender. The defendant argued the bail was disproportionate and that no less intrusive measure could achieve the same safety goals, but the court found the lower court properly assessed the objective and subjective circumstances. The court ruled that the risk of reoffending, based on the defendant's extensive criminal history and immediate resumption of drug trafficking, justified the continued restriction of liberty.
Legislator headnote
AI generatedZKP 201. 1. 3.; ZKP 394. 3.: When deciding on an appeal regarding bail, the higher court must examine whether grounds for remand still exist and determine if they are present or revoke the bail; the court upheld the bail order because the defendant's high risk of reoffending and the proportionality of the measure were correctly assessed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Če je obdolženec v priporu, mora sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, preizkusiti ali so še dani razlog za pripor, in s sklepom ugotoviti, da so razlog za pripor še podani ali pa pripor odpraviti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Višje sodišče v Ljubljani je v uvodoma citirani kazenski zadevi zoper obtoženega A. B., ob odločanju v pritožbenem postopku zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 23071/2014, na podlagi tretjega odstavka 394. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) po uradni dolžnosti preizkusilo, če so še podani razlogi za pripor zoper priprtega obtoženca. Z izpodbijanim sklepom je bilo ugotovljeno, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pri obtoženemu še vedno podan.
2. Zoper navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani je obtoženčev zagovornik vložil pritožbo, v kateri izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča, saj je ukrep nesorazmeren in nepotreben, sodišče pa ni presodilo, ali je mogoče isti namen doseči z milejšim ukrepom. Zato predlaga Vrhovnemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki potrjujejo obstoj pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Strinjati se je s stališčem sodišča druge stopnje, da so dolžina izrečene kazni zapora, teža storjenega dejanja, ko je v okviru kolektivnega kaznivega dejanja obtoženec storil dvanajst posamičnih dejanj, obtoženčeva obširna predkaznovanost, pri čemer je bil trikrat že obsojen zaradi kaznivih dejanj povezanih s prometom s prepovedanimi drogami, ter da je z izvrševanjem obravnavanega dejanja pričel le kratek čas po prestani zaporni kazni, kar kaže, da je sposoben hitro ponovno navezati stike z dobavitelji in odjemalci prepovedanih drog in nadaljevati s kriminalno dejavnostjo, vsekakor okoliščine, ki pomembno vplivajo na oceno nevarnosti, da bi obtoženec, če bi bil pripor zoper njega odpravljen, nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj. V izpodbijanem sklepu je sodišče ustrezno presodilo tudi sorazmernost pripora in posega v obtoženčevo svobodo glede na varnost ljudi oziroma zdravja in življenj odvisnikov in potencialnih odjemalcev prepovedanih drog.
5. Pavšalno navedeni pritožbeni razlogi, ko se zatrjuje le, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker priporni razlog ne obstaja ter, da obtoženec ne bo nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj, na drugačno odločitev ne morejo imeti vpliva.
6. Upoštevaje navedeno, ko v izpodbijanem sklepu niso bile ugotovljene nepravilnosti ali v pritožbi nakazane pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti, je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena.