Supreme Court dismisses request for legal protection against final surrender decision under EU law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request for legal protection filed against a final decision authorizing the surrender of a foreign national to Romania. The applicant argued for violations of criminal law and procedural rules, but the court held that the Law on Cooperation in Criminal Matters with EU Member States exclusively governs surrender procedures. Since this specific law does not provide for extraordinary legal remedies against final surrender decisions, the Criminal Procedure Code's general provisions do not apply subsidiarily to create such a right.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije; Zakon o kazenskem postopku: The Law on Cooperation in Criminal Matters with EU Member States exclusively regulates surrender procedures and does not provide for extraordinary legal remedies against final decisions authorizing surrender, rendering such requests inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Izredno pravno sredstvo zoper sklep o dovolitvi predaje zahtevane osebe ni dovoljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 4. 3. 2016 odločil, da se dovoli odložena predaja zahtevane osebe V. G. v Republiko Romunijo zaradi prestajanja štiriletne zaporne kazni po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Timisu št. 418 z dne 10. 10. 2011, v zvezi s sodbo Pritožbenega sodišča v Timisoari št. 4/A z dne 16. 11. 2012, ki je postala pravnomočna dne 21. 1. 2012. Odločilo je, da bo zahtevana oseba predana, ko bo prestal enotno kazen sedem let in šest mesecev zapora izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 26871/2013 z dne 4. 5. 2015, ki je postala pravnomočna dne 26. 5. 2015. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 8. 4. 2016 pritožbi zahtevane osebe V. G. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.
2. Zoper pravnomočen sklep o odloženi predaji je zagovornik zahtevane osebe vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev kazenskega zakona in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj zahtevi ugodi, ter sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.
3. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Postopek prijetja in predaje na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo je urejen v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Ur. l. RS, št. 48/2013 in št. 37/2015, v nadaljevanju ZSKZDČEU-1). V skladu z določbo tretjega odstavka 2. člena, ki določa uporabo zakona in drugih predpisov in prenos pravnih aktov Evropske unije, se določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), uporabljajo subsidiarno, torej le glede vprašanj, ki jih v ZSKZDČEU-1 niso urejena posebej.
Zakon izrecno določa kot pravno sredstvo le pritožbo in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočen sklep o dovolitvi predaje zahtevane osebe. Glede izrednih pravnih sredstev ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP. Postopek za prijetje in predajo med državami članicami je celovito urejen v zakonu v členih med 9 do 48. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah npr. v sklepih I Ips 57323/2010 z dne 23. 9. 2010 ali XI Ips 19639/2011 z dne 11. 8. 2011 presodilo, da izredno pravno sredstvo zoper sklepe o dovolitvi predaje zahtevane osebe ni dovoljeno.
4. Ker ZSKZDČEU-1 ne predvideva izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo in tudi ustaljena sodna praksa ne daje podlage za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP zagovornikovo zahtevo zavrglo, saj po zakonu ni dovoljena.