Supreme Court dismisses appeal for legal protection filed late by convicted defendant and counsel.

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

II. Obsojenka se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Zahtevo za varstvo zakonitosti smeta vložiti obdolženec in njegov zagovornik v treh mesecih od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je s sodbo II K 15872/2012 z 30. 4. 2014 obsojeno S. Ž. spoznalo za krivo kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1 in ji izreklo enajst mesecev zapora. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 15872/2012 pritožbo obsojenkinega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojenko je oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

3. Obsojenka S. Ž. je dne 24. 2. 2016 pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Obsojenkina vloga je bila z dopisom 8. 4. 2016 odstopljena Okrožnemu sodišču v Novem mestu. V zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavlja napake v postopku ter predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi.

4. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti po končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po prvem odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Po določbi tretjega odstavka 421. člena ZKP smeta obdolženec in zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP).

5. Iz spisa je v obravnavanem primeru razvidno, da je bil odpravek sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15872/2012 obsojenki vročen 17. 8. 2015 (vročilnica, priložena pod red. št. 83), njenem zagovorniku dne 6. 7. 2015 (vročilnica, priložena pod red. št. 74), ter da je S. Ž. zahtevo za varstvo zakonitosti vložila neposredno pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani dne 24. 2. 2016 (list. št. 199 do 207), ki jo je Okrožnemu sodišču v Novem mestu odstopilo 8. 4. 2016 z dopisom pod red. št. 98.

6. Trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je glede na navedene podatke v spisu v obravnavanem primeru pričel teči 18. 8. 2015 (drugi odstavek 88. člena ZKP) ter se je iztekel 18. 11. 2015 (tretji odstavek 88. člena ZKP), zato je dne 24. 2. 2016 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.

7. Vrhovno sodišče je prepozno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo na podlagi tretjega odstavka 421. člena ZKP.

8. Odločitev o oprostitvi plačila stroškov postopka temelji na določilu 98.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.