Court allows appeal against first instance judgment, quashing it due to violation of abstract bill of exchange principles.

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Če je obveznost glavnega dolžnika ugasnila, ugasne tudi poroštvo, ki je bilo dano za to obveznost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala od tožene stranke plačilo 145.786,91 EUR s pripadki. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 7.646,38 EUR s pripadki.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče je odločitev v zadevi, kjer je tožeča stranka tožila A., d. o. o., opr. št. I pg 3102/2010 uporabilo kot odločeno predhodno vprašanje v tej pravdi. Pravdni stranki sta sklenili dva posla in sicer ponudba za nakup letala z dne 13. 12. 2005 (v nadaljevanju: sporazum) in pogodb o najemu po urni postavki z dne 3. 2. 2006 (v nadaljevanju: najemna pogodba). Nobena izmed pogodbenih strank ni izpolnila svojih obveznosti iz najemne pogodbe. Dan pred sklenitvijo najemne pogodbe, 2. 2. 2006 je tožena stranka dobavila tožeči stranki letalo, ki naj bi bil predmet pogodbenega dogajanja, ki ni bilo tovorno letalo, vendar predelano potniško letalo. To je bilo mimo varnostnih zahtev in predpisov. Zato je zahtevala z dopisom s 17. 2. 2006 od tožene stranke, da ji do 24. 2. 2006 dobavi letalo ... v tovorni inačici. Tožena stranka pa je z dopisom 20. 2. 2006 zahtevala dogovorjeno varščino za kritje morebitnih neporavnanih zneskov iz naslova najemnine in stroškov. Ker sta oba naroka minila brez izpolnitve, je bila najemna pogodba razvezana. Sporno med strankama je, kdo je zakrivil razlog za razvezo. V zadevi I Pg 3102/2010 je sodišče menilo, da je to pomanjkljiva notifikacijska dolžnost tožeče stranke. To tožeča stranka izpodbija pred Vrhovnim sodiščem, ki je dovolilo s sklepom III Dor 9/2005 in tožeča stranka pričakuje razveljavitev zadeve I Pg 3102/2010. Sicer pa to ni pravo predhodno vprašanje, saj opira tožeča stranka tožbeni zahtevek na abstraktnost menične zaveze, ki jo je podal toženec do tožeče stranke. Zato je odločitev napačna. Sodišče pa ni odgovorilo na navedbe tožeče stranke o tem, da obravnavana menica izkazuje obstoj tretjega, od temeljnega in poroštvenega razmerja ločenega pravnega razmerja na temelji abstraktne menične zaveze. Sodišče se do tega ni opredelilo. Opozarja na izključenost ugovorov iz temeljnega razmerja, ko gre za abstraktnost menične obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, zakaj je revizija tožeče stranke utemeljena. Iz vprašanj, ki so bila dovoljena v zadevi III Dor 9/2015 izhaja, da je stališče v drugi zadevi napačno in da bo revizija uspešna.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev. Ker je obveznost A., d. o. o. kot glavnega dolžnika do tožeče stranke prenehala, je prenehalo tudi poroštvo, ki je akcesorno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bilo med pravdnima strankama sporno, ali je menica, katero je predložila tožeča stranka kot verodostojno listino, takšna listina, s katero se izdajatelj zaveže, da bo sam ali pa kdo drug zanj izpolnil na menici določeno obveznost. Tožena stranka je namreč trdila, da je šlo za menično obveznost dano v zavarovanje oziroma da ima tožena stranka vse ugovore iz temeljnega posla. Tožeča stranka pa je to prerekala. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba o tem ugovoru, ki bi bil lahko relevanten, nima razlogov. Zato pritožbeno sodišče ne more odgovarjati na te pritožbene navedbe, saj v sodbi nima ugotovljenih pravno relevantnih dejstev. To je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje obravnava trditev tožene stranke, da gre za abstraktnost menične zaveze.

6. Res pa je, da pritožba soglaša s trditvami toženca, da je bil porok za obveznost družbe A. S tem se tudi tožena stranka strinja. Vendar v sodbi tudi ni ugotoviti, za katero obveznost družbe A. je bil tožen porok. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavne in zapadle obveznosti dolžnika, če ta tega ne bi storil (1012. člen OZ). Med pravdnima strankama je spor o tem, koliko pogodb sta sklenili tožeča stranka in A., katere zakoniti zastopnik je bil toženec. Po do sedaj ugotovljenih dejstvih sodišča prve stopnje naj bi tožena stranka izročila tožeči stranki bianco menico oziroma dalo poroštvo ob sklepanju pogodbe z naslovom „Ponudba“ z dne 13. 12. 2005. Takrat sta poslovni stranki govorili o zakupu dveh letal, tovornega s posadko in enega za prevoz potnikov brez posadke. Tako je bila varščina v vtoževanem znesku plačana na račun tožene stranke 16. 12. 2005. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je med poslovnima strankama 3. 2. 2006 bila sklenjena pogodba o „najemu na urno postavko“ skupaj z aneksom. V tej drugi pogodbi pa se omenja tudi plačana varščina tožeče stranke družbi A. Glede na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg 3102/2010, kjer je sodišče odločalo o zahtevku tožeče stranke proti družbi A. na vračilo varščine in o nasprotni tožbi A. proti tožeči stranki na plačilo odškodnine, pa je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napake pri grajanju stvarnih napak na strani tožeče stranke in da je zato utemeljen zahtevek A. na plačilo odškodnine. Sodišče je v tej pravdi pobotalo zahtevke tožeče stranke in družbe A. d. o. o. in naložilo tožeči stranki še plačilo preostalega dela odškodnine. Če je obveznost glavnega dolžnika ugasnila, ugasne tudi poroštvo, ki je bilo dano za to obveznost.

7. Ob taki procesni situaciji pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo tudi v nadaljevanju pravde sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravnomočnost sodbe I Pg 3102/2010. Če pa bo v tem času rešena revizija tožeče stranke, ki je vložena po dopustitvi in teče pod opr. št. III Ips 131/2015, pa bo moralo upoštevati tudi odločitev Vrhovnega sodišča.

8. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.