Appeal dismissed as incomplete due to missing signatures and inadmissible against final judgment.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožba je nepopolna, ker ne vsebuje izvirnih podpisov pritožnikov, hkrati pa tudi nedovoljena, ker je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar ni dopustno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo dedičev proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2965/2015 z dne 7. 12. 2015.

2. Dediči se proti temu sklepu pritožujejo s pravočasno pritožbo, medtem ko je dodatno pojasnilo k pritožbi dedičev M. M. in J. M. vloženo po poteku pritožbenega roka, torej prepozno. V pritožbi se najprej sklicujejo na zakonsko dolžnost sodišča, da pravično, pošteno in zakonito ter v dobro pritožnikov konča to dedovanje. Očitajo sodišču, da ne sledi njihovim skupnim dednim dogovorom, niti zakonu, ki jim omogoča določene prioritete. Ne strinjajo se s pošiljanjem njihovih pritožb na Višje sodišče v Ljubljani, menijo, da so jim kot dedičem kršene osebne pravice v zakonu in Ustavi. Navajajo, da se mora postopek voditi in dokončati na Okrajnem sodišču v Kranju, ker med dediči oziroma lastniki dediščine ni nikakršnega nesporazuma in nobenega spora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju pritožbe dedičev zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2965/2015 z dne 7. 12. 2015 oprlo na ugotovitev, da je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje izvirnih podpisov pritožnikov, hkrati pa tudi nedovoljena, ker je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar ni dopustno. Podlaga za zavrženje pritožbe je v določbah 343. člena v zvezi s 4. točko 335. člena ter 333. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD.

5. Odločitev je pravilna in zakonita. Pritožniki vztrajno ponavljajo le trditve, da je o svoji lastnini sami odločajo ter da so se kot dediči dogovorili drugače, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, medtem ko se do razlogov za zavrženje pritožbe ne opredeljujejo. Pritožbeno sodišče zato le še enkrat ponavlja, da je odločitev, s katero se pritožniki še vedno ne strinjajo, postala pravnomočna, ko je pritožbeno sodišče zavrnilo njihovo pritožbo zoper sklep o dedovanju I D 386/2011 z dne 28. 11. 2013. O pravnomočno razsojenih odločbah ni mogoče ponovno odločati. Pritožnikom je bilo to že večkrat pojasnjeno, kot tudi, da je pritožba v skladu s prvim odstavkom 333. člena in prvim odstavkom 363. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča na prvi stopnji. Zoper odločbo sodišča druge stopnje pa pritožba ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče tudi iz tega razloga utemeljeno zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Ob tem še ugotavlja, da vztrajno vlaganje pritožb v tej zadevi zoper pravnomočne sklepe sodišča druge stopnje že meji na primer zlorabe pravic do sodnega varstva (11. člen ZPP) zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka, četudi v škodo samih pritožnikov. Zloraba procesnih pravic pa se po tretjem odstavku 11. člena ZPP kaznuje.