Appeal allowed; first-instance judgment dismissed for missing material facts on defendant's procedural success under ZPP Art. 339(2) para 14.2.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appeal and revoked the first-instance judgment due to a fundamental procedural defect. The lower court failed to explicitly determine whether the defendant, who was exempt from court fees, ultimately succeeded in the entire proceedings, a prerequisite for fee allocation under the relevant statute. Consequently, the court ruled that the first-instance decision lacked the necessary material facts for a proper review and remanded the case for a new proceeding where this specific issue must be resolved.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339(2) 14. točka; ZST-1 15. odstavek 2. člen: A first-instance judgment must contain all material facts regarding the opposing party's procedural success to allow for a substantive review; absence of such facts constitutes a fundamental violation requiring remand.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo, da po priloženem plačilnem nalogu plača toženčevo sodno takso za pritožbo. V obrazložitvi je navedlo, da je toženec v pritožbenem postopku uspel in ker je bil oproščen plačila sodnih taks, je po drugem odstavku 15. člena ZST-1 to sodno takso dolžan plačati tožnik.
2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sklep obremenjen z več absolutno bistvenimi kršitvami, saj sodišče ni upoštevalo celotnega postopka, poleg tega pa je o stroških že odločilo in poseganje v stroškovni del ni več dopustno. Izpodbija tudi višino taksne obveznosti in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo (materialnopravni) preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1, ki se glasi: „Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke.“ Zakonska dikcija nalaga sodišču, da ugotovi, da je v postopku uspela stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je bil toženec oproščen plačila sodnih taks, nato pa je ugotovilo, da je toženec uspel v pritožbenem postopku, medtem ko o njegovem uspehu v celotnem postopku iz sklepa ne izvemo nič. Kakšen je toženčev končni uspeh v postopku, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče pripominja, da očitno ne gre za situacijo, ko bi toženec v pritožbenem postopku uspel tako, da bi bil na njegovo pritožbo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen in bi pritožbeni uspeh obenem pomenil tudi njegov končni uspeh v postopku, saj je višje sodišče na njegovo pritožbo del tožnikovega zahtevka zavrnilo, glede dela pa odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (glej odločitev na red. št. 46 v spisu).
7. Pritožbeno sodišče podane kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti, kajti s takim ravnanjem bi nedopustno poseglo v pritožnikovo pravico do pritožbe v zvezi z razlogi, ki bi jih višje sodišče navedlo prvič, zato je tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).
8. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti končni uspeh toženca, ki je bil v postopku oproščen plačila sodnih taks. Glede dela tožnikovega zahtevka, ki je bil zavrnjen s strani višjega sodišča na podlagi toženčeve pritožbe, je uspeh toženca izkazan in kaj več kot to, da bo to pisalo v sklepu, ne bo potrebno. Pač pa bo moralo sodišče prve stopnje navesti podrobne razloge glede toženčevega uspeha glede zahtevka, zajetega z razveljavitvijo prvotne (za tožnika ugodilne) odločitve s strani višjega sodišča, in ki ga je tožnik naknadno umaknil. V zvezi s tem se bo treba opreti na 158. člen ZPP, ki ureja primerljivo situacijo. Šele če bo sodišče prve stopnje na podlagi vse ugotovljenih dejstev zaključilo, da je toženec v postopku uspel v celoti, bo lahko izdalo sklep s tako vsebino, kot ga je sedaj.
9. Pritožbeno sodišče pritožniku še pojasnjuje, da postopek po drugem odstavku 15. člena ZST-1 izrecno vzpostavlja upniško dolžniško razmerje med zavezancem (tj. tu tožnikom) in državo, o tem pa mora sodišče odločiti po uradni dolžnosti(1), zato sklicevanje na rok za povrnitev stroškov, ki veže stranke (sedmi odstavek 163. člena ZPP), ni na mestu.
Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL II Cp 760/2013 z dne 21. 3. 2013.