Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1596/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1596.2016 AI generated

Appeal allowed; first-instance judgment dismissed for missing material facts on defendant's procedural success under ZPP Art. 339(2) para 14.2.

Case Number VSL sklep I Cp 1596/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appeal and revoked the first-instance judgment due to a fundamental procedural defect. The lower court failed to explicitly determine whether the defendant, who was exempt from court fees, ultimately succeeded in the entire proceedings, a prerequisite for fee allocation under the relevant statute. Consequently, the court ruled that the first-instance decision lacked the necessary material facts for a proper review and remanded the case for a new proceeding where this specific issue must be resolved.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 339(2) 14. točka; ZST-1 15. odstavek 2. člen: A first-instance judgment must contain all material facts regarding the opposing party's procedural success to allow for a substantive review; absence of such facts constitutes a fundamental violation requiring remand.

Keywords

AI generated
fundamental procedural violation material facts requirement court fee allocation procedural success determination remand for new proceeding ZPP Art. 339 ZST-1 fee statute

Cited Legislation

AI generated
ZPP 339(2) 14. točka
ZST-1 15. odstavek 2. člen
ZPP 354. člen 1. odstavek
ZPP 365. člen 3. točka
ZPP 158. člen
ZPP 163. člen 7. odstavek

Cited Case Law

AI generated
VSL II Cp 760/2013 z dne 21. 3. 2013
(1): Primerjaj sklep VSL II Cp 760/2013 z dne 21. 3. 2013.
VSL I Cp 1596/2016
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo, da po priloženem plačilnem nalogu plača toženčevo sodno takso za pritožbo. V obrazložitvi je navedlo, da je toženec v pritožbenem postopku uspel in ker je bil oproščen plačila sodnih taks, je po drugem odstavku 15. člena ZST-1 to sodno takso dolžan plačati tožnik.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sklep obremenjen z več absolutno bistvenimi kršitvami, saj sodišče ni upoštevalo celotnega postopka, poleg tega pa je o stroških že odločilo in poseganje v stroškovni del ni več dopustno. Izpodbija tudi višino taksne obveznosti in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo (materialnopravni) preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1, ki se glasi: „Takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, mora plačati nasprotnik te stranke.“ Zakonska dikcija nalaga sodišču, da ugotovi, da je v postopku uspela stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je bil toženec oproščen plačila sodnih taks, nato pa je ugotovilo, da je toženec uspel v pritožbenem postopku, medtem ko o njegovem uspehu v celotnem postopku iz sklepa ne izvemo nič. Kakšen je toženčev končni uspeh v postopku, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče pripominja, da očitno ne gre za situacijo, ko bi toženec v pritožbenem postopku uspel tako, da bi bil na njegovo pritožbo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen in bi pritožbeni uspeh obenem pomenil tudi njegov končni uspeh v postopku, saj je višje sodišče na njegovo pritožbo del tožnikovega zahtevka zavrnilo, glede dela pa odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (glej odločitev na red. št. 46 v spisu).

7. Pritožbeno sodišče podane kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti, kajti s takim ravnanjem bi nedopustno poseglo v pritožnikovo pravico do pritožbe v zvezi z razlogi, ki bi jih višje sodišče navedlo prvič, zato je tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti končni uspeh toženca, ki je bil v postopku oproščen plačila sodnih taks. Glede dela tožnikovega zahtevka, ki je bil zavrnjen s strani višjega sodišča na podlagi toženčeve pritožbe, je uspeh toženca izkazan in kaj več kot to, da bo to pisalo v sklepu, ne bo potrebno. Pač pa bo moralo sodišče prve stopnje navesti podrobne razloge glede toženčevega uspeha glede zahtevka, zajetega z razveljavitvijo prvotne (za tožnika ugodilne) odločitve s strani višjega sodišča, in ki ga je tožnik naknadno umaknil. V zvezi s tem se bo treba opreti na 158. člen ZPP, ki ureja primerljivo situacijo. Šele če bo sodišče prve stopnje na podlagi vse ugotovljenih dejstev zaključilo, da je toženec v postopku uspel v celoti, bo lahko izdalo sklep s tako vsebino, kot ga je sedaj.

9. Pritožbeno sodišče pritožniku še pojasnjuje, da postopek po drugem odstavku 15. člena ZST-1 izrecno vzpostavlja upniško dolžniško razmerje med zavezancem (tj. tu tožnikom) in državo, o tem pa mora sodišče odločiti po uradni dolžnosti(1), zato sklicevanje na rok za povrnitev stroškov, ki veže stranke (sedmi odstavek 163. člena ZPP), ni na mestu.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL II Cp 760/2013 z dne 21. 3. 2013.