Appeal court allows amendment of civil claim despite jurisdictional change rule under ZPP.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da sedaj glasi:

Sprememba tožbe z dne 25. 1. 2016 se dovoli.

Zadeva se odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

[JEDRO]

Novela ZPP je dodala določilo, da se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, a je po mnenju pritožbenega sodišča kljub tej določbi še vedno mogoče smotrnost ocenjevati od primera do primera.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z napadenim sklepom spremembe tožbe z dne 25. 1. 2016 ni dovolilo.

2. Zoper sklep se je v roku pritožil tožnik. Navaja, da se sodišče napačno sklicuje na prvi odstavek 185. člena ZPP. Interes tožnika je, da bi bil postopek ekonomičen tako zanj kot za toženca. Odločitev sodišča pomeni dvojne stroške in dvojni postopek za pravdni stranki. Razmerja med strankama se zaradi napadenega sklepa ne bodo dokončno uredila. Nasprotno pa bi se razmerja uredila, če bi sodišče spremembo dovolilo. Sklicuje se na določilo 186. člena ZPP – tožeča stranka je tožbo spremenila tako, da zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe iz iste dejanske podlage zahteva drugi, višji znesek odškodnine. Tožnik je zvišal le višino odškodnine po posameznih postavkah, kar je posledica upoštevanja sodne prakse in tudi dejstva, da so zdravniki tožniku sprva zagotavljali in tudi sam je tako mislil, da trajnih posledic ne bo, sedaj pa se je pokazalo, da trajne posledice so. Pritožba tudi meni, da gre za t. i. privilegirano spremembo tožbe v skladu s 186. členom ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter spremembo tožbe dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Toženec je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega povzročitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Tožnik kot oškodovanec sedaj od toženca zahteva, da mu povrne nastalo škodo. Po prejemu odgovora na tožbo je tožnik v prvi pripravljalni vlogi tožbeni zahtevek od prvotnih 16.362,87 EUR povišal na 25.563,13 EUR. Toženec v spremembo tožbe ni privolil. Spremembe tožbe pa tudi sodišče, sklicujoč se na prvi odstavek 185. člena ZPP, ni dovolilo.

5. ZPP v prvem odstavku 185. člena ZPP določa, da v primeru, ko je bila tožba tožeči stranki že vročena, je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke. Sodišče pa lahko kljub temu, da tožena stranka ne privoli v spremembo le-to dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami. Šteje pa se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Prav zaradi slednjega določila sodišče spremembe tožbe ni dovolilo. Zaradi zvišanja zahtevka okrajno sodišče ne bi bilo več pristojno za reševanje zadeve (30. člen ZPP).

6. Novela ZPP je dodala določilo, da se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, a je po mnenju pritožbenega sodišča kljub tej določbi še vedno mogoče smotrnost ocenjevati od primera do primera. V obravnavani zadevi sta stranki podali vsaka po dve vlogi. Glavna obravnava je bila sicer že razpisana dvakrat, a obakrat preklicana. Sodišče še ni izvajalo nobenih dokazov in se bo tudi na okrožnem sodišču nadaljevalo enako kot bi se na okrajnem – z razpisom poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeča stranka sicer temelji nekaj večji zahtevek na isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi. Gre le za oceno škode, ki jo je toženec povzročil tožniku in jo je ta sprva ocenil pod 20.000,00 EUR, v pripravljalni vlogi pa nad tem zneskom. Okrožno sodišče pa je pristojnost za sojenje v sporih o premoženjsko-pravnih zahtevkih, če vrednost spora presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 31. člena ZPP). Sprememba tožbe v konkretnem primeru je po oceni pritožbenega sodišča smotrna, za dokončno ureditev razmerja med strankama, zato je odločilo tako kot izhaja iz izreka sklepa.