Court allows appeal against dismissal of tort claim due to unclear factual basis regarding slip and fall cause.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Trditvena podlaga tožnice je bila v tem delu nejasna, zato bi sodišče prve stopnje moralo v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožnico, da določno pojasni, kaj je bil vzrok škodnega dogodka, ali mokra klančina, ki je bila zato spolzka, ali povečano drseče (suhe) ploščice, in v čem so opustitvena ravnanja zavarovanca tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna plačati 17.852,50 EUR iz naslova premoženjske in nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica 15. 7. 2013 padla ob izhodu iz lokala T., ki je v lasti stranskega intervenienta oziroma zavarovanca tožene stranke, in si poškodovala koželjnico in podlahtnico. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je tožnica zatrjevala, da so bile ploščice v trenutku padca spolzke in mokre, česar pa tožnica s stopnjo prepričanja ni dokazala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da klančina ob izhodu iz lokala, kjer je prišlo do padca tožnice, ne predstavlja nevarne stvari, zato zavarovanec tožene stranke za škodni dogodek ne odgovarja objektivno. Podana pa tudi ni krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, ker mu ni moč očitati opustitve dolžnega ravnanja, ker so bila tla ob škodnem dogodku suha in zgrajena iz protidrsečih ploščic.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži, da tožnici plača stroške pritožbenega postopka. Tožnica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo izpovedbi tožnice in priče K. S., ki potrjujeta, da je tožnica padla na mokrih oziroma spolzkih tleh. Tožnica in priča razlite tekočine na tleh nista videli, kar pa ne dokazuje, da tla niso bila mokra. Iz izpovedbe tožnice izhaja, da je imela po padcu mokro zadnjico, kar potrjuje, da se je usedla na polito tekočino. Ker je šlo za klančino, tekočine ni bilo mogoče opaziti. Tekočine pa je bilo kljub temu na klančini dovolj, da so bila tla na mestu padca spolzka. V kolikor bi do paca prišlo zaradi nerodnega koraka oziroma spotikanja, ne bi prišlo do padca v znak. Izpovedbe zaposlenih prič pri stranskemu intervenientu so neverodostojne in si nasprotujejo. D. K. je izpovedal, da posebnega rednega čiščena v lokalu nimajo urejenega in da se čisti po potrebi, D. B. pa je izpovedal, da „skoz pucajo“. Po škodnem dogodku je stranski intervenient namestil protizdrsne trakove. Tožnica je zatrjevala, da se je nezgoda pripetila na površini, katere drsnost je večja od običajne. Sodišče prve stopnje pa je zavrnilo dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki bi lahko pojasnil, ali so bile ploščice protizdrsne. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo ta dokazni predlog, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe skrbno, podrobno in analitično dokazno ocenilo izpovedbi tožnice in priče K. S., ki nista potrdili s stopnjo prepričanja trditev tožnice, da je tožnica padla na klančini pred izhodom iz lokala zaradi mokrih tal. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz izpovedbe tožnice izhaja predvidevanje, da naj bi bila klančina mokra, ob tem, da pred in po padcu ni videla mokrih tal. Tudi izpovedba priče K. S. je bila v tem delu neprepričljiva, saj priča ni videla mokrih tal, ni videla padca tožnice, spominja se le mokrega madeža na obleki tožnice. Priči zaposleni pri stranskem intervenientu sta sicer deloma izpovedovali o načinu in obsegu čiščenja klančine oziroma lokala, vendar je njuna izpovedba enotna in prepričljiva v delu, da klančina ni bila mokra in iz tega razloga spolzka. Pritožbeno sodišče zato v tem delu sledi prepričljivim dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje in tudi ugotovitvi, da klančina ne predstavlja stvari iz katere izvira večja škodna nevarnost, zato je izključena objektivna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodni dogodek.

5. Tožnica je zatrjevala, da je zavarovanec tožene stranke odgovoren za škodni dogodek, ker so bila tla pred izhodom lokala na klančini mokra in spolzka. Če je v tem delu trditveno podlago tožnice še mogoče razumeti na način, da so bila tla spolzka, ker so bila mokra, pa tega na ta način ni mogoče več razumeti potem, ko je tožnica predlagala postavitev izvedenca gradbene stroke, da se ugotovi, ali so ploščice na klančini normalno ali povečano drseče.(2) Tožnica je tudi očitala zavarovancu tožene stranke, da ob škodnem dogodku ni bilo protizdrsnih trakov, ki jih je zavarovanec tožene stranke namestil na klančino po škodnem dogodku. Trditve tožnice, da so bila tla mokra in spolzka, ob navedeni dodatni trditveni podlagi, pomenijo opis dveh različnih vzrokov, zaradi katerih je prišlo do škodnega dogodka.(3) Trditvena podlaga tožnice je bila v tem delu nejasna, zato bi sodišče prve stopnje moralo v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati tožnico, da določno pojasni, kaj je bil vzrok škodnega dogodka, ali mokra klančina, ki je bila zato spolzka, ali povečano drseče (suhe) ploščice in v čem so opustitvena ravnanja zavarovanca tožene stranke. Tožena stranka je nasprotno zatrjevala, da so na klančini nedrseče ploščice in da so protizdrsni trakovi za obiskovalce lokala nevarni, ker se noge lahko zataknejo v trakove. Sodišče prve stopnje je v sodbi navedlo, da je klančina zgrajena iz protidrsečih ploščic, ki goste varujejo pred zdrsi, pri tem pa ni pojasnilo, na podlagi katerih dokazov je prišlo do takšne ugotovitve.(4) Ker so dejstva, ki se nanašajo na (ne)drsnost ploščic med pravdnima strankama sporna, pritožba utemeljeno opozarja, da je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in ker sodišče prve stopnje ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, na podlagi katerega bi lahko ocenilo, ali je drsnost klančine večja od običajne, je posledično neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec gradbene stroke.

6. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo pozvati tožnico, da dopolni trditveno podlago in določno opiše potek škodnega dogodka, v katerem bo določno naveden vzrok (oziroma vzroki), zaradi katerega (katerih) je prišlo do škodnega dogodka in katere so opustitve, zaradi katerih naj bi zavarovanec tožene stranke krivdno odgovarjal za škodni dogodek. V novem sojenju lahko pravdni stranki in stranski intervenient (le) glede teh spornih okoliščin navajajo nove trditve in predlagajo dokaze, ker sodišče prve stopnje v postopku ni izvedlo potrebnega materialnopravnega vodstva iz 285. člena ZPP. Treba pa bo tudi izvesti dokaz z izvedencem.(5)

7. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov tožnice se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Glej zapisnik iz naroka z dne 27. 8. 2015, stran 143 sodnega spisa.

Op. št. (3): Iz navedenega razloga je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da zavarovancu tožene stranke ni moč očitati opustitve, ker so tla zgrajena iz protidrsečih ploščic.

Op. št. (4): Očitno pa je štelo, da je vprašanje primernosti ploščic na klančini pred izhodom iz lokala relevantno vprašanje, za katero sta pravdni stranki in stranski intervenient dali ustrezno trditveno podlago, zato se je glede teh dejstev tudi opredelilo v obrazložitvi sodbe.

Op. št. (5): Glede na opisano problematiko bi bil verjetno ustreznejši izvedenec varnosti inženir.