Appeal allowed; court quashes compensation order for forest land misclassified as buildable due to procedural defects.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi za odškodnino nad zneskom 19.320,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter v tem obsegu vrne v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Sporno zemljišče je gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.

Sodišče pripomb na izvedensko mnenje ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem, temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče nasprotni udeleženki naložilo, da predlagateljici plača znesek 19.322,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2013 dalje. O stroških je odločilo, da bo odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prisodi 101.158,00 EUR; podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi predlagateljica navaja, da je sodišče določilo odškodnino v nasprotju z določbo 105/3 člena ZUreP, ko je odločilo, da se pri določanju odškodnine upošteva namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kar je v nasprotju s členom 93/3 ZUreP-1, ki vsebuje zakonsko domnevo, da je pogoj za razlastitev izkazana z v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu ter so skladno s členom 198 ZPNačrt nepremičnine, ki naj bodo predmet razlastitve, določene v grafičnem delu državnega prostorskega načrta. Da podlaga za razlastitev predstavlja lokacijski načrt, izhaja tudi iz sodne prakse. Podlaga za razlastitev je lahko le Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/4 glavna cesta 6 II - 104 Kranj in Moste (odsek ob letališču), ki je veljavo stopil 30. 7. 2005. Vrhovno sodišče RS je v sodbi II Ips 336/2001 v primeru, ki je s konkretnim primerljiv, navedlo, da kadar je zemljišče, ki se zaradi gradnje avtoceste razlašča, pridobilo status nezazidanega stavbnega zemljišče že pred izdajo Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu a avtoceste, je razlastitveni upravičenec dolžan plačati odškodnino po cenitvi za nezazidljivo stavbno zemljišče. Enako odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1546/2010. Sodišče je napačno prisodilo odškodnino za gozdno zemljišče. Da je bila sporna nepremičnina opredeljena kot stavbno zemljišče, izhaja iz predloženih potrdil o namenski rabi, prav tako pa iz odločbe Upravne enote Kranj izhaja, da je bil podlaga razlastitve lokacijski načrt in ne programski prostorski akt. Sodišče prve stopnje se razen pavšalno, ni opredelilo do pripomb predlagateljice zoper izvedensko delo, ki se nanaša na cenitev nepremičnine kot gozdnega zemljišča in tudi metode izračuna ni mogoče preveriti, ker se izvedenec sklicuje na napačne podlage.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je enkrat že odločilo v zadevi in sicer je zavrnilo pritožbo predlagateljice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Na podlagi revizije predlagateljice je Vrhovno sodišče RS s sklepom II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016 razveljavilo sklep pritožbenega sodišča in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje. Iz razlogov revizijskega sodišča izhaja, da sta pravilni odločitvi pritožbenega in prvega sodišča, ko sta ocenili razlaščeno zemljišče kot gozdno in ne stavbno, kot se ves čas postopka zavzema predlagateljica. Reviziji je bilo ugodeno le glede odločitve o višini prisojene odškodnine zaradi neustrezne obrazložitve pritožbenega sodišča.

5. V novem odločanju se pritožbeno sodišče glede statusa spornega zemljišča v izogib ponavljanju, zaradi tega v celoti sklicuje na razloge predhodnega sklepa II Cp 1712/2015 in sklepa revizijskega sodišča II Ips 343/2015 z dne 19. 5. 2016, ki je pritrdilo stališčema prvih sodišč, da je sporno zemljišče gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.

6. Predlagateljica je imela na izvedeniško mnenje pripombe tudi glede višine določene odškodnine (list. št. 47). Sodišče teh pripomb ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem F. G., temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in je bilo v posledici tega pritožbi predlagateljice ugoditi in nad prisojenim zneskom 19.322,22 EUR sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (365. člen 3. točka ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

7. V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati pripombe predlagateljice na izvedeniško mnenje ter izvedenca pozvati, da se izjasni do pripomb predlagateljice glede metode in višine odškodnine - bodisi ustno z zaslišanjem ali pisno dopolnitvijo mnenja. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o višini še preostalega spornega zneska.

8. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški (člen 165/3 ZPP).