Appeal allowed; court ruled first instance must explain discretionary cost awards under ZPP Art. 413.

Pritožbi se ugodi ter se odločitev o stroških postopka toženk (tj., da sta jih dolžni kriti sami) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za znižanje preživnine ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. O tožnikovi pritožbi je višje sodišče odločilo s sodbo IV Cp 1566/2016 z dne 15. junija 2016 in sicer jo je zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Navedena odločitev pomeni, da je pravnomočno odločeno, da je tožnik dolžan sam kriti svoje stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje.

3. Pač pa je pritožbeno sodišče ob odločanju o tožnikovi pritožbi spregledalo pritožbo toženk zoper sklep o stroških, tj., zoper odločitev, da sta toženki dolžni sami kriti svoje stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje. Ta odločitev je predmet tokratnega pritožbenega preizkusa.

4. Toženki kot bistveno navajata, da je v obrazložitvi povzeta le abstraktna zakonska norma, da sodišče v tovrstnih sporih odloča po prostem preudarku, niso pa navedeni konkretni razlogi, konkretne okoliščine primera, ki so vodile sodišče k tej odločitvi. Sodišče mora svojo odločitev obrazložiti. V nadaljevanju navajata razloge, zakaj menita, da bi moral stroške nositi tožnik. Predlagata razveljavitev tega dela sklepa.

5. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku(1), sicer se odločitve ne da preizkusiti, stranki pa je na tak način odvzeta pravica do sodnega varstva in predvsem do (učinkovite) pritožbe, ki ji jo zagotavlja 25. člen Ustave RS.

8. Pritožnica utemeljeno opozarja, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo okoliščin, ki so ga vodile k uporabi 413. člena ZPP, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP(2), kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na toženki, in vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. V novem postopku naj sodišče navede, katere so tiste okoliščine, ki po njegovem prepričanju utemeljujejo zaključek, da naj tudi toženki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več(3) - od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor, do uspeha v pravdi(4), krivde in drugih razlogov(5), na primer procesne racionalnosti strank oziroma obsega stroškov vsake od pravdnih strank(6). Pri stroškovni odločitvi je torej treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti(7).

Op. št. (1): Stroškovni izrek mora sodišče obrazložiti. Tako Rijavec, dr. V., v Komentarju ZPP, 3. knjiga, str. 632, 3. točka. Tako tudi Juhart, dr. Jože, Pravdni postopek, Ljubljana 1974, str. 503, 4. točka.

Op. št. (2): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 197/2009.

Op. št. (3): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 354/2016.

Op. št. (4): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 618/2011.

Op. št. (5): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3285/2015.

Op. št. (6): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3974/2011.

Op. št. (7): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1568/2009.