Appeal dismissed; court held that creditor's brief to limit execution need not be reasoned under ZIZ.

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Upniki sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, ne zahteva obrazložitve. Zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Kadar pride do delnega poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravila banka v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, pa to obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni potrebno, saj je banka tista, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče delno ustavilo predlagano izvršbo (I. točka izreka) ter zavrnilo predlog upnikov za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogi z dne 20. 1. 2016 (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožujejo upniki zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišče upnikom stroškov ni priznalo, saj je sodišče vlogo, v kateri so upniki delno umaknili izvršbo, ocenilo kot dopis, ki ni obrazložen, saj so upniki z njo le sporočili, da delno umikajo izvršbo ter da umikajo izvršbo z rubežem premičnin. Navedeno ni odraz dejanskega stanja. Upniki so namreč dne 19. 1. 2006 prejeli obvestilo izvršitelja, da bo 26. 1. 2016 na naslovu dolžnika opravljen rubež. Upniki so morali nemudoma preveriti vsa plačila in napraviti izračun dolga ter urgentno ukrepati v zvezi z razpisanim rubežem. Vloga upnikov je obrazložena, saj so obrazložili, v kakšni višini je OPP terjatev poravnala in kdaj, v tem delu umaknili izvršbo ter predlagali in urgirali, naj naslovno sodišče nemudoma izda sklep o izvršbi. Istočasno so vloženo vlogo poslali izvršitelju na elektronski naslov ali po faksu. Upniki so morali ukrepati, da so preprečili nastajanje nadaljnjih stroškov. Sklicujejo se na sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 38/2011. Sodišče očitno zamenjuje tar. št. 6002 in 6001 ZOdvT. Pavšalni znesek po tar. št. 6002 se lahko zahteva na vsaki zadevi in na vsaki stopnji namesto dejanskih izdatkov. Zato se kot zmotno pokaže prepričanje sodišča, da bi upniki izdatke morali izkazati z računi. Upniki pa uveljavljajo tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni obrazložilo, zakaj vlogo upnikov šteje kot neobrazložen dopis. Upniki predlagajo spremembo sklepa in priglašajo pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Upniki so z vlogo z dne 20. 1. 2016, ki jo je sodišče prejelo 21. 1. 2016, predlagali delno ustavitev izvršbe in priglasili nagrado za vlogo po tarifni številki 3465 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), pavšal za PTT izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 22% DDV. Sodišče prve stopnje upnikom teh stroškov ni priznalo, višje sodišče pa to odločitev presoja za pravilno.

6. Pritožbeno sodišče se s presojo sodišča prve stopnje strinja. Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo v smislu določb OT, ker ZIZ v 43. členu, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, ne zahteva obrazložitve. Zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Kadar pride do delnega poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravila banka v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, pa to obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni potrebno, saj je banka tista, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu (tretji odstavek 138. člena ZIZ). Ker delni umik ne zahteva obrazložitve in ker ta niti ni bil potreben, sodišče prve stopnje upnikom pravilno ni priznalo stroškov. Dejstvo, da so upniki v vlogi tudi delno umaknili predlog za izvršbo na dolžnikove premičnine, da bi tako preprečili nastajanje nepotrebnih stroškov, na omenjeno ne vpliva. Preprečevanje nastajanja nepotrebnih stroškov je predvsem v interesu upnikov, saj takšnih stroškov ni dolžan kriti dolžnik, sicer pa takšna dejanja ne pripomorejo k uspehu izvršbe kot take (umik izvršbe na premičnine je poleg tega dejanje, ki izvršbo na to izvršilno sredstvo prepreči) in zato stroški, ki z njimi nastanejo, niso potrebni za izvršbo.

7. Višje sodišče nadalje pojasnjuje, da na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v predmetni zadevi ne more vplivati niti morebitna drugačna odločitev v drugi, sicer podobni zadevi. Sodna praksa v Republiki Sloveniji namreč ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih – ZS sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, v skladu z Ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Poleg tega pa na podlagi zgolj enega primera tudi ni mogoče sklepati, da gre za ustaljeno sodno prakso.

8. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba upnikov, da naj izpodbijani sklep ne bi vseboval razlogov o odločilnih dejstvih, saj naj sodišče prve stopnje ne bi pojasnilo, zakaj je njihovo vlogo štelo zgolj kot dopis. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da vlogo ocenjuje kot neobrazložen dopis, s katerim so upniki sodišču sporočili, da delno umikajo izvršbo zaradi opravljenih plačil s strani dolžnika in da umikajo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. Ker je sodišče torej ocenilo, da gre zgolj za sporočilo sodišču (kar je vse, kar je skladno z drugim odstavkom 43. člena ZIZ pri takšni vlogi potrebno), je ugotovilo, da gre za neobrazložen dopis, za takšne vloge pa ZOdvT nagrade ne predvideva. Če upniku ni mogoče priznati nagrade, pa mu tudi ni mogoče priznati pavšala od nagrade, zato se je sodišče tudi postavilo na stališče, da bi morali upniki stroške izkazati v dejanski višini. Višje sodišče pa na tem mestu ponovno dodaja, da priglašeni stroški niso potrebni že zato, ker niti ni bil potreben sam delni umik predloga.

9. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

10. Ker upniki s pritožbo niso uspeli, sam krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).