Appeal dismissed; court upheld partial payment calculation including interest and costs under enforcement law.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnik (dolžnik) v nadaljevanju izpostavlja, da sodišče prve stopnje pri izračunu plačila 9.709,02 EUR ni upoštevalo obresti v korist dolžnika, in sicer od delnega plačila dne 21. 2. 2011. Ta pritožbena navedba ne samo, da ni utemeljena, tudi ni razumljiva. Najprej višje sodišče v tem delu poudarja, da se pri sklepu o poplačilu ne more več razpravljati o morebitnem dolžnikovem plačilu ali drugačnem plačilu obveznosti (primerjaj drugi odstavek 201. člena ZIZ). To bi bilo kvečjemu lahko predmet ugovora po izteku roka (56. člen ZIZ), ki pa ga dolžnik v tem postopku ni vložil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom iz kupnine (1.) poplačalo izvršilne stroške upnika, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan razdelitvenega naroka 253,42 EUR; (2.) iz preostanka kupnine 19.496,58 EUR prednostno terjatev upnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, FURS, Urad X, iz naslova davka na promet nepremičnin v višini 387,25 EUR; (3.) ter v višini 19.109,33 EUR delno poplačalo terjatev upnice M. B. in (4.) ugotovilo, da v preostanku ostane terjatev upnice M. B. nepoplačana.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zlasti iz pritožbenega razloga 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Ni utemeljena pritožbena navedba, da izpodbijani sklep ni obrazložen v delu, ki se nanaša na delno plačilo 9.709,02 EUR, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v drugem in tretjem odstavku jasno in natančno opredelilo, kako je poplačalo terjatev. Navedlo je, da je upoštevalo plačilo na dan 21. 2. 2011 v višini 9.709,02 EUR. Nadalje je pojasnilo, kako je plačilo vračunalo v izpolnitev po 288. členu Obligacijskega zakonika – OZ. Pojasnilo je, da je izpolnitev vračunalo v plačilo stroškov 202,90 EUR in 306,96 EUR s pripadki ter del zamudnih obresti od glavnice. Višje sodišče dodaja še, da so bile s tem poplačane vse obresti in tudi del glavnice, kot to izhaja iz obračuna, ki je sestavni del sklepa. Na dan plačila je namreč preostanek obveznosti znašal 14.723,90 EUR. Od tedaj do poplačila so natekle nadaljnje obresti od glavnice in so nastali nadaljnji izvršilni stroški v višini 177,48 EUR s pripadki. Tako ne drži, da se izpodbijanega sklepa ni dalo preizkusiti. Očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Pritožnik (dolžnik) v nadaljevanju izpostavlja, da sodišče prve stopnje pri izračunu plačila 9.709,02 EUR ni upoštevalo obresti v korist dolžnika, in sicer od delnega plačila dne 21. 2. 2011. Ta pritožbena navedba ne samo, da ni utemeljena, tudi ni razumljiva. Najprej višje sodišče v tem delu poudarja, da se pri sklepu o poplačilu ne more več razpravljati o morebitnem dolžnikovem plačilu ali drugačnem plačilu obveznosti (primerjaj drugi odstavek 201. člena ZIZ). To bi bilo kvečjemu lahko predmet ugovora po izteku roka (56. člen ZIZ), ki pa ga dolžnik v tem postopku ni vložil.

8. Sicer pa višje sodišče opozarja na naslednje. Pritožnik je to plačilo uveljavljal le v Izjavi o pobotu, vloženi po pooblaščencu 9. 3. 2011 (list. št. 64-65), in sicer glavnico v znesku 9.308,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2010 dalje. Upnik je umaknil predlog za izvršbo tako, da je to plačilo poračunal na dan 21. 2. 2011, ko je terjatev znašala 9.709,02 EUR. Posledično je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 5. 2011 delno ustavilo izvršilni postopek tako, da je na račun obresti, stroškov in glavnice ustavilo izvršilni postopek za plačanih 9.709,02 EUR dne 21. 2. 2011. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dopolnjeno z razlogi višjega sodišča, kot tudi iz obračunov obresti, ki so sestavni del sklepa, izhaja, da je vse to sodišče prve stopnje upoštevalo tudi pri poračunu obveznosti.

9. Pritožnik končno še navaja, da glede stroškov ni razvidno, ali jih je sodišče štelo v glavnico (stroški pred prodajo nepremičnine). Iz povzete vsebine izpodbijanega sklepa jasno izhaja, kako je sodišče upoštevalo poplačilo stroškov. Ker pritožba v tem delu ni konkretnejša, je višje sodišče v preostanku opravilo le še preizkus po uradni dolžnosti.

10. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).