Appeal dismissed; late filing of administrative review request due to postal delay invalidates claim.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilko se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

[JEDRO]

Če je rok določen po dnevih, se vzame za začetek roka prvi naslednji dan ter začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji, temveč ti lahko vplivajo le na iztek roka, sicer pa šteje vloga za pravočasno vloženo le, če znotraj osemdnevnega roka prispe k naslovnemu organu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani kot prepozno zavrglo pritožbo (pravilno zahtevo za sodno varstvo) storilke in ji je naložilo plačilo sodne takse v znesku 50,00 EUR.

2. Proti sklepu se pritožuje storilka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Uveljavlja, da je zaradi resnih zdravstvenih in finančnih težav pritožbo poslala šele ob omenjenem datumu, ko je bila pošta zaprta. Prosi za razumevanje. Zaradi težkih življenjskih pogojev in mesečne pokojnine v višini 353,89 EUR pa se na sodišče obrača tudi s prošnjo za oprostitev sodne takse. Pritožbi prilaga izjavo o premoženjskem stanju in kopijo pokojninskega odrezka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob pregledu spisovnega gradiva in razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti na podlagi določil 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Podatki spisa so skladni z navedbami sklepa, da je bil storilki plačilni nalog PP Ljubljana Center št. 0000 vročen na kraju prekrška, to je 31. 10. 2014 in je dan zatem začel teči osemdnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel v ponedeljek 10. 11. 2014, medtem ko je storilka zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog oddala sicer 10. 11. 2014, vendar z navadno poštno pošiljko tako, da je prispela na naslov pristojnega organa 11. 11. 2014.

5. Glede na to, da gre za presojo pravočasnosti pravnega sredstva zoper odločbo izdano v hitrem postopku, se na podlagi 58. člena ZP-1 v zvezi z roki uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP); saj predstavlja postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo nadaljevanje hitrega postopka pred prekrškovnim organom oziroma odločanje v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka (tako tudi odločba US RS št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007). Drugi odstavek 100. člena ZUP pa določa, da se v primerih, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan ter glede na 101. člen začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji, temveč ti lahko vplivajo le na iztek roka, sicer pa šteje vloga za pravočasno vloženo le, če znotraj osemdnevnega roka prispe k naslovnemu organu. To pomeni, da bi bila vloga storilke pravočasna, če bi jo osebno vložila pri prekrškovnem organu (Policijski postaji Ljubljana Center) in ne, da jo je oddala na pošto z navadno poštno pošiljko 10. 11. 2014, kot dokazuje žig na ovojnici tako, da je prispela na naslov prekrškovnega organa 11. 11. 2014. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo pa je procesni rok, ki je prekluziven in ima zamuda takšnega roka za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku, zato so neupoštevne posplošene pritožbene navedbe storilke o zdravstvenih in finančnih težavah.

6. Zaradi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je storilka za en zamudila pri vložitvi zahteve za sodno varstvo, ker je potrebno upoštevati datum prispetja k pristojnemu organu, pri čemer je rok prekluziven, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito z uporabo določbe 64. člena ZP-1 zahtevo za sodno varstvo storilke zavrglo s sklepom, ker tega ni storil prekrškovni organ. V posledici tega je storilki utemeljeno in zakonito naložilo tudi plačilo sodne takse, saj storilka ni (ob vložitvi zahteve za sodno varstvo) zahtevala oprostitve sodne takse niti ni predložila nobenih dokazil glede svojih osebnih in premoženjskih razmer.

7. Glede na navedeno pritožba storilke ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep.

8. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato bi ji moralo tudi višje sodišče na podlagi določil 147. člena ZP-1 naložiti plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Ker pa je storilka predložila kopijo pokojninskega odrezka, iz katerega izhaja višina njene pokojnine in je predložila tudi izjavo o premoženjskem stanju, se je višje sodišče odločilo, da z uporabo petega odstavka 144. člena ZP-1 storilko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek, ker meni, da bi bilo s plačilom sodne takse v znesku 75,00 EUR ogroženo preživljanje storilke in njenih družinskih članov.