Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep PRp 302/2015 ECLI:SI:VSLJ:2016:PRP.302.2015 AI generated

Court quashes traffic court verdict for failure to address defendant's breathalyzer instructions and unclear confession findings.

Case Number VSL sklep PRp 302/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljana quashed the first-instance judgment against a driver convicted of driving under the influence. The defendant and his lawyer argued that the court failed to address their specific evidence regarding breathalyzer instructions and the ambiguity of the confession. The court ruled that this constituted a fundamental procedural violation because the lower court's decision lacked reasons for the decisive facts.

Legislator headnote

AI generated

8. točka prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških; sodba je neveljavna, če sodišče ne opredeli do dokaznega predloga in priloženih dokumentov ter če nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Keywords

AI generated
procedural violation breathalyzer instructions fundamental violation traffic offense quashed verdict unclear confession right to reasoned decision

Cited Legislation

AI generated
8. točka prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških
drugi odstavek 155. člena Zakona o prekrških
22. člen Ustave Republike Slovenije
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

[JEDRO]

Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga in priloženih dokumentov (navodil za uporabo alkotesterja) ter so navedbe o obdolženčevem priznanju nejasne, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Grosupljem je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega, da je storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za kar mu je izreklo globo 1.300,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Obdolžencu je naložilo še plačilo sodne takse kot stroškov postopka v skupnem znesku 180,00 EUR.

2. Proti sodbi se pritožuje obdolženec samostojno in po zagovornikih. Pritožba zagovornika navaja kot pritožbeni razlog bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, medtem ko obdolženec samostojno pritožbo vlaga smiselno iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi vloženi po zagovornikih obdolženec predlaga, da se sodba spremeni tako, da se postopek zoper njega ustavi, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Prva pritožba uveljavlja, da je obdolženec priznal, da je vozil po tem, ko je popil tri pive in da je opravljal preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku, vendar mu policist ni pokazal rezultata.

Je pa podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, kajti odvetnik mu je šele naknadno povedal, da ima znamka in tip alkotesterja določene zahteve, ki jih morajo policisti spoštovati, saj sicer prihaja do enormnih napak ter je odvetnik dokumente v zvezi z navedenim poslal na sodišče. Pritožba vložena po zagovorniku to še dopolnjuje z navedbo, da se je obdolžencu zdel rezultat meritve previsok, zato je 21. 1. 2015 sodišču dostavil navodilo za uporabo alkotesterja Dräger 6810 in iz priloženega navodila, konkretno na strani 26 točka 4.1., alineja 4, izhaja, da je potrebno za pravilno delovanje upoštevati, da ni v razdalji desetih metrov nobenega mobilnega aparata oziroma nobene antene, v konkretnem primeru pa je imel obdolženec vseskozi v notranjem žepu v predelu srca mobilni aparat, policijsko vozilo (ki ima anteno za radijsko zvezo) pa je bilo parkirano takoj za obdolženčevim vozilom.

Tako je obdolženec jasno in določno uveljavljal razlog, zakaj rezultat ni pravilen in zakonit (kršitev navodil za uporabo), vendar se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do teh navedb vsebinsko in torej ni presodilo bistvenih pravno relevantnih navedb obdolženca, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti za očitani prekršek. S tem je podana kršitev določb po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker sodba sploh nima razlogov, prav tako je bila obdolžencu kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja (drugi odstavek 155.

člena ZP-1), sicer pa obveznost sodišča, da svojo odločitev obrazloži, izhaja tudi iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Poleg tega zagovorniki opozarjajo na enotno mnenje Urada za meroslovje, da so alkotesti le indikatorske naprave in niso zakonska merila ter tudi s tem, ko voznik podpiše zapisnik, ne more spremeniti statusa merila.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Ob pregledu spisovnega gradiva in preizkusu razlogov sodbe po uradni dolžnosti v zvezi s pritožbenimi navedbami (pregled na podlagi 159. člena Zakona o prekrških – ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo v nasprotju z 22. členom Ustave RS (pravica do obrazložene odločbe), prav tako je obdolžencu kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja (drugi odstavek 155. člena ZP-1) in predvsem, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

5. Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca (l. št. 26-28) je razvidno, da je obdolženec na vprašanja zagovornika navedel, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpisal, vendar je pred podpisom policistom rekel, da ne ve koliko je napihal kot tudi, da se mu je zdelo čudno, da je rezultat tako visok in še, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal prej, preden mu je policist predočil rezultat, vendar si ni upal od policista zahtevati, da mu predoči rezultat alkoholiziranosti pred njegovim podpisom zapisnika; v vlogi „dostava listine in dokazni predlog“ na l. št. 28 pa je izrecno opozoril na navodilo za uporabo alkotesterja Dräger 6810 in na stran 26 točka 4.1. alineja 4 navodil iz katerih izhaja, da je potrebno za pravilno delovanje upoštevati, da ni v razdalji desetih metrov nobenega mobilnega aparata oziroma nobene antene. Do dokaznega predloga in priloženih dokumentov (navodil za uporabo alkotesterja) pa se sodišče v sodbi tudi z besedo ni opredelilo, zato pritožba utemeljeno opozarja na kršitve v postopku in je nedvomno podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Poleg tega višje sodišče ugotavlja, da so nejasni razlogi sodbe glede ocene obdolženčevega zagovora, saj sodišče v drugem odstavku obrazložitve ocenjuje, da je obdolženec prekršek priznal, v tretjem odstavku navaja, da je „v bistvu prekršek priznal“, medtem ko v četrtem odstavku navede, da je „obdolženec sicer v zagovoru poskusil verodostojnost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izpodbiti, vendar sodišča s svojimi navedbami ni prepričal“. Navedbe o obdolženčevem priznanju so tako nejasne in celo protispisne ne glede na to, da bi sodišče moralo upoštevati tudi v spis priložene dokumente in se do njih opredeliti.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama in je ob ugotovitvi absolutne bistvene kršitve, ki je samo ne more odpraviti (ne more namesto sodišča prve stopnje ocenjevati dokazov), sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, da se sodišče opredeli do vseh dokazov v spisu in jih oceni v skladu z dokaznimi pravili ter napiše bolj jasne in razumljive razloge sodbe.