Appeal allowed; appeal against lawyer's dismissal was untimely due to improper service of dismissal order to lawyer instead of client.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 11. 2015 razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Tožnica je tožbo vložila po pooblaščencu. Ker tožbi ni bilo predloženo pooblastilo, je sodišče pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje ter ga hkrati obvestilo, da bo v primeru, da ne bo ravnal po nalogu sodišča, tožbo zavrglo. Pooblastilo ni bilo predloženo, zato je sodišče tožbo zavrglo in ta sklep vročilo pooblaščencu. Pritožbo, ki jo je vložila tožnica sama, je nato sodišče zavrglo kot prepozno. Za vročanje sklepa o zavrženju tožbe pooblaščencu sodišče ni imelo podlage, saj bi ga moralo vročiti neposredno tožnici. Zaključek, da je pritožba prepozna, ni pravilen. Zato je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. Navaja, da se pritožba nanaša na pošto, ki je ni prejela, prav tako pa ni razvidno, da bi pošto prejel odvetnik A.A.. Kot dokaz prilaga sklep z dne 9. 6. 2015, s katerim je sodišče tožbo zavrglo. Informacijo o zavrženju je prvič prejela šele 28. 10. 2015, ko se je osebno zglasila na sodišču zaradi smrti svojega odvetnika. Z njegove strani ji je bilo ves čas zagotovljeno, da čakajo na obravnavo. Iz njenega pisma je tudi razvidno, da je še isti dan poslala pritožbo na sklep (z dne 9. 6. 2015).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podana očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Po tej določbi je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Takšna kršitev pa ima za posledico nezakonitost izpodbijane sodne odločbe.

5. Po 343. členu ZPP s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje pritožbo zavrže kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno. Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Skladno s 112. členom ZPP, se šteje, da je vloga, če je vezana na rok, pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče oziroma, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Če je rok določen po dnevih se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). Pomeni, da se za začetek roka šteje prvi naslednji dan od vročitve vloge in se izteče s potekom roka oziroma, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali druga dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika.

6. Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi (prvi odstavek 86. člena ZPP). Skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo, ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju. Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena zakona). Sodišče mora glede na šesti odstavek 98. člena ZPP med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka pozneje odobrila.

7. Kot izhaja iz listinske dokumentacije je v obravnavanem primeru tožbo, s katero je tožnica izpodbijala dokončno odločbo toženca št. ... z dne 2. 3. 2015, dne 23. 4. 2015 vložila B., poslovno svetovanje, C.C., s.p., iz D.. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da k tožbi ni bilo predloženo pooblastilo, je s sklepom opr. št. III Ps 706/2015 z dne 4. 5. 2015 B., poslovno svetovanje, C.C. s.p., D. pozvalo, da za konkreten primer predloži pooblastilo za zastopanje ter ga hkrati obvestilo, da v primeru, da ne bo ravnalo po nalogu sodišča, tožbo zavrglo.

8. V roku, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, niti kasneje, pooblastilo B., poslovno svetovanje, C.C. s.p., nedvomno ni bilo predloženo. To pa hkrati pomeni, da sodišče tudi ni imelo podlage za vročanje sklepa o zavrženju tožbe B., poslovno svetovanje, C.C. s.p., ampak bi sklep opr. št. III Ps 706/2015 z dne 9. 6. 2015, s katerim je tožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo, moralo vročiti neposredno tožnici in ji omogočiti varstvo pravic.

9. Ker postopanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno in ker je zaradi nevročenega sklepa ni mogoč zaključek, da je pritožba, glede na uvodoma navedene določbe ZPP, prepozna, je pritožbeno sodišče na podlagi 354. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje tožnici vročilo sklep o zavrženju tožbe z dne 9. 6. 2015, s pravilnim pravnim poukom ter v primeru vložene pritožbe, ponovno odstopilo zadevo v reševanje pritožbenemu sodišču, da bo na podlagi 350. člena v zvezi 366. členom ZPP presodilo pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje z dne 9. 6. 2015.