Appeal dismissed; pension claim rejected due to final prior judgment barring new proceedings under ZUP.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženca št. ... z dne 27. 5. 2014 in sklep št. ... z dne 17. 2. 2014 ter se tožniku ponovno odmeri invalidska pokojnina v skladu z določbo 6. člena ZPIZVZ.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodba zgrešila predmet sojenja, enako kot pred tem vse ostale negativne sodbe. Sklicuje se na 15. člen Ustave RS in določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Obširno povzema potek sodnega postopka in vztraja, da pravnomočna odločba toženca temelji na zmotni uporabi materialnega prava, določenega z vojaškimi predpisi, kršene pa so tudi določbe Ustave RS. Nadalje kronološko povzema ostale postopke, ki so potekali pred tožencem in sodiščem. Pretežni del pritožbe vsebuje takoimenovana kronologija s posameznimi datumi. Vztraja, da je v tej zadevi sporno, ali je toženec postopal pravilno, ko je njegovo zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine s sklepom zavrgel. V zvezi s tem sporom povzema obrazložitev izpodbijane sodbe in vztraja, da ne drži, da se dejansko in pravno stanje od pravnomočno ugotovljene višine invalidske pokojnine ni spremenilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 27. 5. 2014 v zvezi s prvostopenjskim sklepom št. ... z dne 17. 2. 2014. Z navedenim sklepom je toženec zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, zavrgel. Po pritožbi tožnika pa je toženec z dokončno odločbo z dne 27. 5. 2014 pritožbo zavrnil in izrek izpodbijanega sklepa spremenil tako, da je odločil, da se zahteva tožnika z dne 20. 6. 2012 zavrže. Takšna upravna akta je sodišče prve stopnje štelo za pravilna in zakonita, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec z odločbo št. … z dne 29. 10. 2008 tožniku v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 1929/2007 z dne 21. 8. 2008, na novo odmeril invalidsko pokojnino v znesku 748,74 EUR na mesec od 1. 5. 2003 dalje ter hkrati odločil, da se že izplačani zneski od 1. 5. 2003 poračunajo. Z dokončno odločbo z dne 3. 2. 2009 je toženec tožnikovo pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo zavrnil. Dokončna in prvostopna odločba sta bili kot pravilni in zakoniti potrjeni tudi v sodnem postopku s prvostopno sodbo opr. št. Ps 304/2009 z dne 8. 3. 2010 ter drugostopno sodbo opr. št. Psp 228/2010 z dne 16. 9. 2010.

7. Tožnik je nato v letu 2010 vložil zahtevo za novo odmero invalidske pokojnine oz. za korekcijo vojaške invalidske pokojnine. Takšno zahtevo je toženec s sklepom opr. št. ... z dne 26. 10. 2010, potrjeno z dokončno odločbo iste opravilne številke z dne 17. 11. 2010, zavrgel.

8. Dne 20. 6. 2012 je tožnik ponovno vložil zahtevo pri tožencu za uskladitev pokojnine z določbami Zakona o oboroženih silah. Upravna akta izdana na podlagi tožnikove zahteve vložene 20. 6. 2012, to je sklep z dne 17. 2. 2014 in odločba z dne 27. 5. 2014 pa sta predmet tega postopka. Kot pravilno poudarja že pritožba, je sporno, ali je toženec tožnikovo zahtevo vloženo 20. 6. 2012 pravilno na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) zavrgel.

9. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP se zahteva stranke zavrže, če o isti upravni zadevi že teče postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

10. Glede na tožnikovo zahtevo, da se mu ponovno odmeri invalidska pokojnina v skladu z določbo 6. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev (Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZVZ) je sodišče prve stopnje in pred tem toženec, pravilno na podlagi citirane določbe ZUP to zavrgel. Toženec je z dokončno in pravnomočno odločbo odmeril invalidsko pokojnino v skladu z določbo 6. člena ZPIZVZ. Dokončna odločba toženca z dne 3. 2. 2009 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 29. 10. 2008 je bila stvar sodne presoje pred prvostopnim in drugostopnim sodiščem. Že tedaj je tožnik uveljavljal enako kot v vlogi z dne 20. 6. 2012, nepravilno določeno višino točke. V tožnikovem primeru je šlo za pravnomočno odločbo o odmerjeni invalidski pokojnini na podlagi 6. člena ZPIZVZ. Ker pa je bilo o tožnikovi invalidski pokojnini že pravnomočno odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve ni mogoče začeti oziroma se takšna zahteva, ker je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravice, skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrže, kot je pravilno storil toženec z izpodbijanim sklepom z dne 17. 2. 2014, potrjenim z dokončno odločbo z dne 27. 5. 2014.

11. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.