Appeal partially allowed; court reduces appeal fee by half due to withdrawal of main appeal.

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, plačilni nalog opr. št. VIII Ps 766/2015 z dne 21. 10. 2015 pa delno spremeni tako, da se znesek sodne takse v višini 49,50 EUR zniža na znesek 24,75 EUR.

[JEDRO]

Postopek s pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari je končan z ustavitvijo postopka zaradi umika pritožbe pred sejo senata pritožbenega sodišča. Taksna obveznost za postopek o pritožbi, za katero količnik odmere od vrednosti spornega predmeta iz 16. člena ZST-1 po tar. št. 2121 znaša 0,9, se zato zmanjša na količnik 0,45.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 21. 10. 2015, s katerim je bilo odrejeno plačilo sodne takse za pritožbo v višini 49,50 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava. Prepričan je, da mu sodne takse glede na 18. člen ZST-1 za pritožbo v ponovljenem postopku ne bi bilo potrebno plačati in bi se morala všteti iz starega postopka v isti zadevi, ki jo je za pritožbo plačal 17. 11. 2014.

Predlaga vrnitev sodne takse za pritožbo, vloženo 3. 5. 2014. Pri tem se sklicuje na ZST-1, ki v 2. odstavku 36. člena določa, da ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor jo je plačal za postopek in je v tem postopku uspel. S sklepom Psp 124/2015 je namreč pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in sodbo ter sklep sodišča prve stopnje VIII Ps 3203/2012 z dne 21. 3. 2014 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Zadeva iz spora o glavni stvari je bila dejansko že enkrat predmet pritožbenega reševanja, kot pravilno poudarja pritožba. Na pritožbo z dne 3. 5. 2014, za katero je bilo odrejeno plačilo sodne takse v višini 49,50 EUR, je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodno odločbo opr. št. VIII Ps 3203/2012 z dne 21. 3. 2014 s sklepom Psp 124/2015 z dne 9. 4. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom (l. št. 83 - 88 v sodnem spisu).

Vendar zahtevano vračilo plačane sodne takse za takrat uveljavljano redno pravno sredstvo, ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Ne glede da 3. odstavek 36. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 73/2008 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZST-1), ki zagotavlja pravico do vrnitve takse, plačane za pravno sredstvo, s katerim je stranka uspela, je po 1. odstavku 37. člena istega zakona, za odrejanje vračila pooblaščeno sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji. Tovrstni postopek je dolžno izpeljati po uradni dolžnosti.

5. Sicer pa je z izpodbijanim sklepom bil pravilno zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog za takso o pritožbi zoper sodno odločbo, izdano v novem postopku. Sodišče materialnopravno pravilno razloguje, da 18. člen ZST-1 za nov pritožbeni postopek ne predvideva vštevanja prvotno plačane sodne takse za pritožbo. Za pritožbo v novem pritožbenem postopku je bilo potrebno plačati sodno takso, zato tožnikova pritožba v tej smeri ni utemeljena.

6. Ne glede na predhodno navedeno pa je potrebno pritožbi zoper sklep o zavrnjenem ugovoru zoper plačilni nalog z dne 21. 10. 2015 ugoditi zaradi umika rednega pravnega sredstva iz spora o glavni stvari.

Z umaknjeno pritožbo zoper sodbo iz spora o glavni stvari je namreč nastal pravni položaj, kot da pritožba sploh ni bila vložena. Ker je postopek s pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari s sklepom opr. št. Psp 635/2015 z dne 21. 1. 2016 končan z ustavitvijo postopka zaradi umika pritožbe pred sejo senata pritožbenega sodišča, se taksna obveznost za postopek o pritožbi, za katero količnik odmere od vrednosti spornega predmeta iz 16. člena ZST-1 po tar. št. 2121 znaša 0,9, zmanjša na količnik 0,45.

Pritožbeno sodišče je iz predhodno navedenega razloga na temelju 3. odstavka 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo, znesek takse v plačilnem nalogu z dne 5. 10. 2014 v višini 49,50 EUR pa znižalo na 24,75 EUR, ter torej odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

7. Do ostalih pritožbenih navedb se ni opredeljevalo, ker za pritožbeno rešitev pravno niso odločilne.