Appeal allowed; court voided lower ruling due to insufficient evidence of witness's gross hourly rate.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Priča ima pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Zaposleni ima pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela, ki ga priči plača delodajalec, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. Delodajalec je za pričo izstavil račun za povračilo stroškov njihovega delavca za 2-urno odsotnost z dela, ne da bi predložil tudi podatke o tem, koliko znaša bruto urna postavka plače za pričo in v kakšni višini je bila izplačana. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo ponovno določilo višino nadomestila plače, do katere je delodajalec upravičen za čas prisotnosti njihovega delavca na sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je družbi A. d.o.o., priznalo pravico do povrnitve nadomestila plače za čas prisotnosti na sodišču dne 7. 9. 2015 za pričo mag. B.B., dr. med., v znesku 140,00 EUR (I. točka izreka). Obenem je odločilo, da je znesek iz I. točke tega sklepa dolžan upravičencu nakazati toženec v 15 dneh po prejemu tega sklepa (II. točka izreka) ter, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in sicer določb Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). Toženec nasprotuje prvostopenjskemu sklepu iz razloga, ker se ta ne more opirati na izdani račun za storitev. Na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni ali drug državni organ, samostojni podjetnik, posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Upoštevajoč na naroku dne 7. 9. 2015 priglašen zahtevek priče mag. B.B., dr. med., za povrnitev izpada prihodka in predložen račun družbe A. d.o.o., bi sodišče moralo pred sprejemom sodbe očitno pri delodajalcu najprej preveriti ali ima priča sploh sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo A. d.o.o. ter nato zahtevati od te družbe obračun z izpisom izplačane plače za mesec september 2015, iz katere bi bilo razvidno, da je bilo priči nadomestilo zares izplačano, šele nato bi lahko upoštevajoč pričino časovno odsotnost in bruto višino njene urne postavke, odmerilo stroške. Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo izdanemu računu in nanj oprlo svojo odločitev. Zato je odločitev preuranjena in napačna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadalj. ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

5. Po prvem odstavku 242. člena ZPP ima priča pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. 12. člen Pravilnika določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Nadomestilo plače priči plača gospodarska družba, zavod, uprava in drugi državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče povrne izplačano nadomestilo plače delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP.

6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče priznalo povračilo nadomestila plače na podlagi izstavljenega računa delodajalca A. d.o.o. št. ... za njihovega delavca B.B. v višini dveh kosov po 70,00 EUR, oziroma skupaj 140,00 EUR.

7. Sodišče je navedeni znesek štelo kot bruto plačo priče za 2 urno odsotnost z dela, čeprav to iz izstavljenega računa ne izhaja.

8. Ker je družba A. d.o.o. izstavila račun v višini 140,00 EUR za povračilo stroškov njihovega delavca za 2 urno odsotnost z dela, ne da bi predložilo podatke o tem, koliko znaša bruto urna postavka plače za pričo in v kakšni višini je bila izplačana, je odločitev preuranjena.

9. Glede na pravno podlago, na kateri priča prejema plačo oziroma plačilo za 1 urno postavko, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku to vprašanje za družbo A. d.o.o. razčistilo. Torej o tem, na kakšni pravni podlagi prejema priča plačilo (delovno, pogodbeno ali drugo razmerje) in koliko znaša njena bruto urna postavka, ter kakšno plačo oziroma plačilo je priča dejansko prejela v relevantnem obdobju, če so izplačila v posameznem mesecu različna.

10. Po tako dopolnjenemu postopku bo sodišče prve stopnje skladno z določbo 242. člena ZPP v zvezi z določbami Pravilnika ponovno določilo višino nadomestila plače, do katere je delodajalec upravičen za čas prisotnosti njihovega delavca na sodišču dne 7. 9. 2015.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi v skladu z določbo 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.