Administrative court dismisses asylum appeal when applicant voluntarily leaves asylum center and fails to return within three days.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of their asylum application. The plaintiff voluntarily left the asylum center on the same day they filed the lawsuit and did not return within the statutory three-day period. The court ruled that this conduct legally constituted a withdrawal of the asylum request, thereby extinguishing the plaintiff's standing to pursue the administrative lawsuit.
Legislator headnote
AI generatedZMZ-1 2. al. 2. odst. 50. člen; ZUS-1 36. člen 1. odst. 6. točka: An asylum seeker who voluntarily leaves the asylum center and fails to return within three days is deemed to have withdrawn their application, resulting in the loss of legal standing to challenge the rejection decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Iz izpiska iz evidence Azilni dokumenti izhaja, da je tožnik dne 26. 4. 2016 in torej istega dne kot je vložil tožbo, Azilni dom samovoljno zapustil ter da se tja do 3. 5. 2016 ni vrnil. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je dne 26. 4. 2016 vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljeno. V tožbi, vloženi zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje.
2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču sporoča, da je tožnik dne 26. 4. 2016 samovoljno zapustil Azilni dom in da se do priprave odgovora na tožbo (dne 3. 5. 2016) ni vrnil niti ni sporočil, kje se nahaja. Ker meni, da tožnik s takšnim ravnanjem ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrže.
3. Tožba ni dovoljena.
4. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Iz navedenega izhaja, da mora oseba, ki zahteva sodno varstvo, za to izkazati svoj pravni interes, kar pomeni, da mora biti izkazano, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje pravnega položaja, v katerem se nahaja, in ki ga brez vložene tožbe ne bi mogla doseči. Pravni interes je torej procesna predpostavka za tožbo in mora obstajati ves postopek, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
5. Iz upravnih spisov, konkretno iz izpiska iz evidence Azilni dokumenti izhaja, da je tožnik dne 26. 4. 2016 in torej istega dne kot je vložil tožbo, Azilni dom samovoljno zapustil ter da se tja do 3. 5. 2016 ni vrnil.
6. Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Enako določbo je vseboval ZMZ v 3. alinei 50. člena. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1 oziroma tretji odstavek 50. člena ZMZ).
7. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo, s katero napada odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne. Stališče, da prosilci, ki samovoljno zapustijo azilni dom ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka, je večkrat do sedaj sprejelo tudi že naslovno sodišče (npr. v zadevi I U 1374/2015 z dne 7. 10. 2015) in Ustavno sodišče (npr. v zadevah Up 3936/07 z dne 4. 7. 2008 in Up 805/08 z dne 5. 3. 2009).
8. Ker torej tožnik v zadevi pravnega interesa več ne izkazuje, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.