Slovenian Supreme Court rejects request to disqualify all judges, allowing only individual judge removal under ZPP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed a plaintiff's request to disqualify all judges in the country due to alleged economic dependence on the defendant. The court held that Article 72 of the Civil Procedure Act (ZPP) permits disqualification only of specific judges, not the entire judicial institution. Consequently, the plaintiff must rely on Article 67 ZPP to transfer jurisdiction to another court if impartiality is genuinely compromised.
Legislator headnote
AI generated72. člen ZPP; 67. člen ZPP: The Civil Procedure Act permits a party to request the disqualification of a specific judge but does not allow for the disqualification of the entire court; in cases of serious doubts regarding the impartiality of all judges of a competent court, the party may instead request a transfer of jurisdiction under Article 67 ZPP.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka od tožene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani terja plačilo zneska 504.140,00 EUR iz naslova odškodninske odgovornosti tožene stranke. Postopek se vodi pod opr. št. VIII Pg 146/2015. V njem je tožeča stranka vložila predlog za izločitev „vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji“. Predlog je utemeljevala na navedbi, da so vsa sodišča v državi del organizacijske strukture tožene stranke, zaradi česar nobeno sodišče ne bi smelo odločati. Izraža dvom v nepristranskost sodnikov. Ti so v delovnem razmerju pri toženi stranki in zato ekonomsko odvisni od nje.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Določba 72. člena ZPP, ki ureja izločitev, dovoljuje, da smejo izločitev zahtevati tudi stranke, vendar nadalje določa, da sme stranka zahtevati (le) izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko v tem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
4. Tožeča stranka v svojem predlogu ne navaja razlogov, ki bi vplivali na to, da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem. Zgolj trditev, da bo sodišče v postopku presojalo malomarnost in nezakonitost ravnanja tožene stranke, ki da je nezakonito priznala lastninsko pravico tožeče stranke, tako ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
5. Navedba tožeče stranke v predlogu, da zaradi povezav s toženo stranko nobeno slovensko sodišče v zadevi ne bi smelo odločati, je povsem zgrešena. Ne upošteva določbe drugega odstavka 2. člena ZPP v povezavi z ustavno določbo 125. člena Ustave RS. Glede na navedeno je predlog tožeče stranke očitno neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.