Appeal dismissed because plaintiff failed to prove inability to pay court fees without endangering business activity.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Svoj predlogu je obrazložila takole: „Tožena stranka ima blokiran edini transakcijski račun in v korist upnikov zastavljena vsa sredstva, tako, da nima nikakršnih virov za plačilo sodne takse.“

2. Prvostopenjsko sodišče je predlog zavrnilo. Obrazložilo je svojo odločitev s tem, da tožeča stranka ni postavila trditev o dejstvih, na temelju katerih bi sodišče lahko ugodilo predlogu. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da nima premoženja, s katerim bi lahko takoj poplačala sodno takso. Lahko bi tudi trdila in dokazala, da bi plačilo sodne takse v višini 9.165,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Trdila je le, da nima denarja za plačilo in blokiran račun, ni pa navedla, da denarja ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

3. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi trdi, da je tožena stranka „dokazala, da ima vse premoženje zastavljeno v korist dveh upnikov, kar posledično pomeni, da ne more pridobiti sredstev za plačilo sodne takse. Povsem jasno je, da družbi nihče ne bo posodil ali kako drugače zagotovil sredstev, če družba za ta sredstva ne more z ničemer jamčiti.“ Pritožnica je še podala svoje mnenje, da naj bi bilo mnenje sodišča v četrti točki nepreverljivo in pavšalno.

4. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP).

5. Pritožnik nosi procesno breme navajanja pritožbenih razlogov (3. točka 335. člena in 338. člen in naslednji ZPP). Pritožbeni razlog je naveden, če so navedeni razmisleki, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločitev nepravilna. Po potrebi mora seveda navesti pritožnik še dejstva in dokaze v podporo svojih razmislekov. Zgolj povsem splošno mnenje pritožnika glede r. št. 4 obrazložitve je brez vsakih razmislekov. Je takšno, da nanj ni mogoče niti odgovoriti.

6. Sodišče lahko podeli kakšno olajšavo pri plačilu sodne takse, če stranka nima denarja za plačilo celotne takse in ga tudi ne more priskrbeti ali pa ne takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče mora pri odločanju o olajšavi preizkusiti premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. in 5. odstavek 11. člena ZST-1). Kot olajšava pri plačilu sodne takse pridejo v poštev delna oprostitev, odlog ali obročno plačilo (4., 2. in 3. odstavek 11. člena ZST-1).

7. Tudi v na sodne takse nanašajočem se postopku veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP, 3. odstavek 1. člena ZST-1). Stranka, ki prosi za kakšno olajšavo, mora trditi, da nima denarja za plačilo celotne takse in ga tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Postaviti mora tudi določne trditve o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju.

8. S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.