Appeal dismissed: Debtor representation costs are current bankruptcy costs, not administrator remuneration.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika, predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 447) je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnika (redna št. 433) zoper sklep prvostopenjskega sodišča (redna št. 425) z dne 5. 2. 2016, s katerim je bilo upravitelju dano soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 11. 1. 2016 (redna št. 417). Na ta način je bilo podano soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka v obsegu plačila odvetniških stroškov za vložitev pritožbe v višini 70,00 EUR in stroškov sodne takse v višini 50,40 EUR.

2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je upnik N. d.o.o. (v nadaljevanju pritožnik) vložil pravočasno pritožbo (redna št. 453). Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne ugotovitve materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne zahtevek za plačilo stroškov, podrejeno temu, pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V posledici izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče dovolilo izplačilo stroškov postopka, ki so nastali v okviru pravdnega postopka med pritožnikom in stečajnim dolžnikom kot tožencem na ugotovitev obstoja terjatve do stečajnega dolžnika. Stroški, za katere je stečajni upravitelj predlagal izdajo soglasja za izplačilo, se nanašajo na stroške sodne takse in zastopanja stečajnega dolžnika za vložitev pritožbe zoper odločitev pravdnega sodišča o usodi stroškov pravdnega postopka. Iz pojasnila v predlogu upravitelja za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov postopka (redna št. 417) je razvidno, da je stečajni upravitelj za zastopanje stečajnega dolžnika v navedenem pravdnem postopku pooblastil odvetnika. Pritožbeno sodišče pri tem pritrjuje argumentaciji prvostopenjskega sodišča, da zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Sodišče skozi odločanje o izdaji soglasja za izplačilo tovrstnih stroškov ne more usmerjati stečajnega upravitelja k procesnim ravnanjem v pravdnih postopkih, v katerih je udeležen stečajni dolžnik kot stranka postopka. Morebitna napačna procesna odločitev stečajnega upravitelja oziroma njegovega pooblaščenca v posameznem pravdnem postopku je lahko le razlog za odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja v posledici neskrbnosti izbire pooblaščenca ali danih navodil pri zastopanju stečajnega dolžnika, v posledici česar bi za stečajnega dolžnika nastali nepotrebni dodatni pravdni stroški.

5. Pritožnik ima v pravdnem postopku, na katerega se nanašajo stroški stečajnega postopka, ki so predmet izpodbijanega sklepa, položaj nasprotne stranke in ima s tem izražen nasprotni interes kot stečajni dolžnik v navedenem postopku. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da ni v njegovi presoji ocena smotrnosti tako nastalih stroškov, saj bo to razvidno šele potem, ko bo odločeno o pravnem sredstvu – pritožbi, v zvezi s katero so stečajnemu dolžniku navedeni stroški postopka sploh nastali.

6. Upoštevaje navedeno so materialnopravno zmotna stališča pritožnika, da bi moral stečajni upravitelj stečajnega dolžnika sam zastopati v postopkih pred sodiščem. Pri tem pa je nerelevantno vprašanje, da so za stečajnega dolžnika nastali dodatni stroški v zvezi z uveljavljanjem pritožbe zgolj zoper plačilo stroškov pravdnega postopka. Če je stečajni upravitelj za zastopanje stečajnega dolžnika v navedeni pravdi v skladu z zakonom pooblastil pooblaščenca, je le-ta v okviru pooblastilnega razmerja dolžan opravljati vsa procesna dejanja, ki so koristna za naročnika, to je stečajnega dolžnika. Pritožnik v pritožbi ne zatrjuje, da bi bili predlagani stroški zastopanja in plačila sodne takse neskladni z veljavno Odvetniško tarifo oziroma z Zakonom o sodnih taksah. V posledici navedenega se tako izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna v smislu prvega odstavka 357. člena v zvezi s 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

7. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 122. člena ZFPPIPP) je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).