Appeal allowed: Court quashed first-instance ruling on bankruptcy petition due to lack of legal basis for requiring re-notification of guarantor.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance decision that rejected the creditor's petition for the debtor's bankruptcy proceedings. The lower court had incorrectly ruled that the creditor must re-notify the guarantor after the main debtor's insolvency proceedings began, a requirement lacking statutory support. The court found the first-instance judgment flawed because it relied on non-decisive facts and failed to address the guarantor's defense regarding the creditor's abandonment of security.
Legislator headnote
AI generatedArticle 1019(2) of the Obligations Code; Article 1027(1) of the Obligations Code: Upon the commencement of insolvency proceedings against the principal debtor, the creditor may demand performance from the guarantor without prior written demand with an additional period to the principal debtor, and the creditor is not required to re-notify the guarantor under such circumstances.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek drugemu sodniku.
[JEDRO]
Za stališče sodišča prve stopnje, da bi upnik po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po začetku stečajnega postopka moral glavnega dolžnika ponovno pozivati k plačilu obveznosti, tudi sicer ni podlage v materialnem pravu.
Poleg tega je upnik trdil, da je bil nad glavnim dolžnikom začet postopek poenostavljene prisilne poravnave (9. 6. 2015, predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico pa je bil vložen 11. 6. 2015), s čimer je glavni dolžnik priznal, da ni sposoben poravnati svojih obveznosti, kar kaže na situacijo, obravnavano v drugem odstavku 1019. člena Obligacijskega zakonika, ko sme upnik terjati izpolnitev od poroka, ne da bi prej glavnemu dolžniku poslal pisno zahtevo z dodatnim rokom za izpolnitev obveznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišča prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnika A. A. d. o. o. za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico zavrglo (1. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora dolžnici povrniti stroške postopka v višini 5.286,14 EUR z obrestmi (2. točka izreka).
2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnico ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika.
3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je o predlogu upnika A. A. d. o. o. že odločalo, s sklepom St 3052/2015 z dne 16. 11. 2015, s katerim je predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico zavrglo. Ocenilo je, da iz opisa dejstev in okoliščin v upnikovem predlogu ne izhaja verjetnost upnikove terjatve do dolžnice v zatrjevani višini niti z zatrjevano zapadlostjo. Pritožbeno sodišče je pritožbi upnika zoper navedeni sklep ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritrdilo je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja pravnoveljavna zaveza dolžnice kot subsidiarne porokinje za plačilo obveznosti družbe B. B. d. o. o. do upnika po sporazumu (o poroštvu), ki ga je dolžnica dne 23. 5. 2014 sklenila z upnikom. Vendar je ocenilo, da je verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice izkazana.
6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno zavrglo predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico, ker je ocenilo, da upnik ni izkazal, da bi dolžnico pravilno (in po nastopu novih okoliščin insolventnih postopkov nad glavnim dolžnikom ponovno) pozival na plačilo poroštvenih obveznosti. Nad glavnim dolžnikom je bil namreč dne 9. 6. 2015 začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, dne 13. 12. 2015 pa stečajni postopek.
7. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago strank. Dolžnica namreč nikoli ni ugovarjala, da pisnega poziva upnika glavnemu dolžniku ni bilo ter da upnik ni izkazal, da bi dolžnico pravilno (in po nastopu novih okoliščin insolventnih postopkov nad glavnim dolžnikom ponovno) pozival na plačilo poroštvenih obveznosti. Za stališče sodišča prve stopnje, da bi upnik po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po začetku stečajnega postopka moral glavnega dolžnika ponovno pozivati k plačilu obveznosti, tudi sicer ni podlage v materialnem pravu.
8. Poleg tega je upnik trdil, da je bil nad glavnim dolžnikom začet postopek poenostavljene prisilne poravnave (9. 6. 2015, predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico pa je bil vložen 11. 6. 2015), s čimer je glavni dolžnik priznal, da ni sposoben poravnati svojih obveznosti, kar kaže na situacijo, obravnavano v drugem odstavku 1019. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ko sme upnik terjati izpolnitev od poroka, ne da bi prej glavnemu dolžniku poslal pisno zahtevo z dodatnim rokom za izpolnitev obveznosti. Da gre v danem primeru za situacijo iz drugega odstavka 1019. člena OZ, je sodišče prve stopnje ugotovilo v prvem sklepu o zavrženju upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico St 3052/2015 z dne 16. 11. 2015, pritožbeno sodišče pa je s takšnimi zaključki v sklepu Cst 776/2015 z dne 6. 1. 2016 soglašalo.
9. Ob povedanem niti ni odločilno, ali je upnik pozival glavnega dolžnika k izpolnitvi obveznosti v skladu s prvim odstavkom 1019. člena OZ, saj je podana izjema od navedenega pravila, določena v drugem odstavku 1019. člena OZ.
10. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev temeljilo na dejstvih, ki niso odločilna za presojo utemeljenosti upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico. V posledici navedenega se ni ukvarjalo s trditvami dolžnice, da je upnik opustil zavarovanja, dana s strani glavnega dolžnika, podanimi v smislu prvega odstavka 1027. člena OZ niti z njenimi trditvami, da ni insolventna. Zato je pravnoodločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) drugemu sodniku (356. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).