Appeal partially allowed; special company law rules on special auditor costs do not override general liability principles.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

II. Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Določba prvega odstavka 323. člena v zvezi s četrtim odstavkom 321. člena ZGD-1 v primeru neutemeljenega predloga za imenovanje izrednega revizorja ne izključuje možnosti, da družbi stroške postopka povrne predlagatelj. Toda obremenitev predlagatelja s stroški družbe kot nasprotnega udeleženca ne more temeljiti zgolj na načelu uspeha v postopku, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče. Skladno s četrtim odstavkom 321. člena ZGD-1 je mogoče uveljavljati povračilo stroškov postopka zaradi neutemeljenega predloga po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Ne gre torej za objektivno odgovornost manjšinskih delničarjev, pač pa za njihovo krivdno odgovornost, zato morajo biti za prevalitev stroškov postopka imenovanja izrednega revizorja na predlagatelja oziroma manjšinske delničarje izkazani vsi elementi odškodninske (krivdne) odgovornosti.

Določba prvega odstavka 321. člena ZGD-1 (v zvezi s prvim odstavkom 323. člena ZGD-1) pomeni le, da v zvezi s stroški izrednega revizorja velja, da jih zalaga in nosi družba. Prvi odstavek 321. člena ZGD-1 ne govori o stroških predlagatelja v zvezi z njegovim predlogom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog predlagatelja, da se imenuje izrednega revizorja glede ugotovitve, ali je pri nasprotnem udeležencu v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila za leto 2014, prišlo do bistvene pocenitve postavke opredmetena osnovna sredstva v bilanci stanja na dan 31. 12. 2014 (I. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da je dolžan nasprotnemu udeležencu v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 479,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil predlagatelj „iz vseh“ pritožbenih razlogov in predlagal spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlog nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov postopka zavrne in hkrati nasprotnemu udeležencu naloži povračilo predlagateljevih stroškov postopka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

3. V odgovoru na pritožbo je nasprotni udeleženec predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagatelj je pri sodišču vložil predlog za imenovanje izrednega revizorja po 322. členu ZGD-1. Navedeni predlog je prvostopenjsko sodišče kot neutemeljenega zavrnilo in predlagatelju naložilo povračilo stroškov tega postopka nasprotnemu udeležencu. Svojo odločitev je oprlo na 35. člen ZNP, ker predlagatelj s predlogom ni uspel.

6. Pravica manjšinskih delničarjev do imenovanja izrednega revizorja je namenjena odkrivanju morebitnih nepravilnosti v letnem poročilu ali v prilogah k računovodskim izkazom in posledično možnosti uveljavljanja družbinih odškodninskih zahtevkov. Da manjšinskih delničarjev k odkrivanju anomalij po postopku iz 322. člena ZGD-1 ne bi odvračali stroški postopka, je ZGD-1 v prvem odstavku 323. člena odkazal na smiselno uporabo določbe šestega odstavka 318. člena (da založitev predujma za kritje stroškov revizije sodišče naloži družbi) in 321. člena ZGD-1 (da stroške sodnega postopka in stroške za delo revizorja krije družba, kar pa ne izključuje pravice družbe, zahtevati povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljene posebne revizije, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti). Določba prvega odstavka 323. člena v zvezi s četrtim odstavkom 321. člena ZGD-1 v primeru neutemeljenega predloga za imenovanje izrednega revizorja ne izključuje možnosti, da družbi stroške postopka povrne predlagatelj. Toda obremenitev predlagatelja s stroški družbe kot nasprotnega udeleženca ne more temeljiti zgolj na načelu uspeha v postopku, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče. Skladno s četrtim odstavkom 321. člena ZGD-1 je mogoče uveljavljati povračilo stroškov postopka zaradi neutemeljenega predloga po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Ne gre torej za objektivno odgovornost manjšinskih delničarjev, pač pa za njihovo krivdno odgovornost, zato morajo biti za prevalitev stroškov postopka imenovanja izrednega revizorja na predlagatelja oziroma manjšinske delničarje izkazani vsi elementi odškodninske (krivdne) odgovornosti. Za ugotovitev le-te pa prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage v predmetnem postopku. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da bi v obravnavanem primeru moralo glede odločitve o stroških postopka uporabiti specialno določbo prvega odstavka 323. člena ZGD v zvezi s 321. členom ZGD-1.

7. Zmotno pa pritožnik meni, da je nasprotni udeleženec glede na določilo prvega odstavka 321. člena ZGD-1 (v zvezi s prvim odstavkom 323. člena ZGD-1) dolžan kriti stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem izrednega revizorja in stroške za delo izrednega revizorja, to pa pomeni tudi stroške predlagatelja v zvezi z njegovim predlogom za imenovanje izrednega revizorja, ne glede na njegov (ne)uspeh s predlogom. Določba prvega odstavka 321. člena ZGD-1 (v zvezi s prvim odstavkom 323. člena ZGD-1) pomeni le, da v zvezi s stroški izrednega revizorja velja, da jih zalaga in nosi družba (Veliki komentar ZGD-1, GV Založba, Ljubljana 2007, 2. knjiga, stran 539). Prvi odstavek 321. člena ZGD-1 ne govori o stroških predlagatelja v zvezi z njegovim predlogom. Zato je za presojo upravičenosti predlagatelja za povračilo njegovih stroškov treba uporabiti določbo tretjega odstavka 52. člena ZGD-1, po katerem predlagateljeve stroške krije družba le, če je predlog utemeljen in če zakon ne določa drugače. Ker zakon o povračilu predlagateljevih stroškov, kot je bilo zgoraj obrazloženo, v prvem odstavku 321. člena ne določa drugače, je z razlogovanjem po nasprotnem po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1 mogoče sklepati, da v primeru neutemeljenega predloga družba predlagatelju ni dolžna kriti njegovih stroškov predloga.

8. Deloma utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo tako, da je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo, kot je razvidno iz dispozitiva tega sklepa (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi istih določb, kot o stroških prvostopenjskega postopka.