Appeal dismissed; prior tax waiver applies to appeal proceedings to prevent violation of res judicata.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against the first-instance court's decision to reject the defendant's request for tax exemption. The defendant argued that their financial situation had worsened in 2015, warranting a full tax waiver for the appeal, while the court noted a prior 2014 decision had already partially exempted them. The court ruled that the earlier tax waiver decision remains valid for the appeal proceedings, and re-evaluating the tax based on new financial claims would violate the principle of res judicata under Article 319 of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP). A prior legally binding decision granting partial tax exemption applies to subsequent appeal proceedings; the court cannot re-evaluate the tax based on new financial circumstances without violating the principle of res judicata.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.
[JEDRO]
Sklep o taksni oprostitvi velja tudi za postopek s pritožbo. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo za izločitev sodnika (I. točka izreka) in zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog tožene stranke (II. točka izreka).
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Trdi, da je sodišče takso odmerilo napačno oziroma ni sledilo še slabšemu finančnemu stanju tožene stranke. Sodišče naproša za oprostitev plačila takse za pritožbo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse odločilo že s sklepom z dne 6. 5. 2014 (red. št. 8 spisa) in toženo stranko delno oprostilo plačila sodnih taks v višini 90%, zato je toženi stranki takso za pritožbo odmerilo v višini 10% od sodne takse, ki bi jo sicer morala plačati za pritožbeni postopek, če plačila ne bi bila delno oproščena.
5. Sklep o taksni oprostitvi torej velja tudi za postopek s pritožbo. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti (319. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je sodno takso za pritožbo pravilno odmerilo upoštevaje že pravnomočni sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse. Iz predloga, da jo sodišče prve stopnje oprosti plačila sodne takse za pritožbo, pa ne izhaja, da bi tožena stranka navedla, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bila plačila sodne takse z navedenim sklepom delno oproščena, kakorkoli spremenile.
6. Glede na navedeno pritožbene trditve, da je tožena stranka v letu 2015 imela še večje finančne težave, kar izhaja iz javno objavljenih bilančnih podatkov za leto 2015, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) in jih višje sodišče ni upoštevalo. Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da bi sodišče moralo toženo stranko oprostiti plačila sodne takse v celoti, saj to skladno s spremenjeno določbo 11. člena ZST-1(1) za stranke, ki so pravne osebe, ni več mogoče.
7. Ker je torej taksa pravilno odmerjena, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): ZST-1B, Ur. l. RS, št. 63/3013 z dne 26. 7. 2013.