Appeal dismissed: Late bankruptcy claim not examined does not block personal bankruptcy closure.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Naknadno je torej prišlo do podobne situacije, kot jo ureja 378. člen ZFPPIPP, ki ga 383. člen ZFPPIPP ne izključuje. Ta določa, da se v takem primeru terjatve ne preizkusijo. Celo več, po novelirani določbi sedmega odstavka 383. člena ZFPPIPP preizkus obveznosti ni obvezen niti v primeru, če bi se začel postopek odpusta obveznosti.

Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi sicer postopki osebnega stečaja bili ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) končalo postopek osebnega stečaja; 2) razrešilo upravitelja; 3) o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznanje in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 26. 4. 2016, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa; 4. odločilo, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil in navedel, da je (po roku) prijavil terjatve, ki niso bile preizkušene. Izrecno zatrjuje kršitev 392. člena v zvezi s 378. členom ZFPPIPP, posredno pa tudi kršitev prvega odstavka 396. člena ZFPPIPP. Posebej navaja, da v tej zadevi ni bil izdan sklep po prvem odstavku 378. člena ZFPPIPP in izpostavlja neenakopravnost upnikov ter davčni vidik preizkusa terjatev.

3. Upravitelj je predlagal zavrnitev pritožbe. V odgovoru je povzel potek stečajnega postopka in stališča sodne prakse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi končnega poročila upravitelja (PD 112), v katerem je upravitelj med drugim predlagal tudi, da se postopek osebnega stečaja konča (v skladu s 396. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). V postopku so bile preizkušene terjatve, ki so bile priglašene do konca prvega polletja po poteku trimesečnega roka (glej PD 81). Pritožnik je prijavil terjatev po tem času (21. 7. 2015; glej PD 82); upravitelj je ni preizkusil. Iz stečajne zadeve nadalje izhaja, da prodaja dolžnikovega poslovnega deleža ni bila uspešna, z zasegom dobroimetja pri OPP in dolžnikovih stalnih denarnih prejemkov pa so bili ustvarjeni prihodki v znesku, ki ne zagotavljajo niti plačila stroškov postopka. Postopek odpusta obveznosti se v tej zadevi ni začel.

6. Naknadno je torej prišlo do podobne situacije, kot jo ureja 378. člen ZFPPIPP, ki ga 383. člen ZFPPIPP ne izključuje. Ta določa, da se v takem primeru terjatve ne preizkusijo. Celo več, po novelirani določbi sedmega odstavka 383. člena ZFPPIPP preizkus obveznosti ni obvezen niti v primeru, če bi se začel postopek odpusta obveznosti.

7. Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi sicer postopki osebnega stečaja bili ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), pa vendarle to ni glavni cilj tega postopka; je le podrejen končnemu cilju - poplačilu upnikov (oziroma odpustu obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni oziroma ne zadošča za plačilo stroškov, se uporablja določba petega odstavka 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Niti določbe 396. člena ZFPPIPP, ki določajo vsebino sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, niti določbe 383. člena ZFPPIPP ne izključujejo smiselne uporabe 378. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče določbe 376. člena v zvezi z 396. členom ZFPPIPP oziroma 378. členom ZFPPIPP uporabilo pravilno in povsem v skladu z ustaljeno sodno prakso. S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo na pritožbeni očitek o neenakopravnem obravnavanju upnikov. Stečajni postopek prav tako ni namenjen doseganju drugih ciljev, kot je zatrjevano lažje dokazovanje davčnemu organu, da je upnik storil vse, da bi terjatev izterjal.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.