Appeal dismissed because court fee relief is only valid if payment remains a procedural prerequisite for the appeal process.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe pritožbenega sodišča, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrženju predloga tožeče stranke, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke (po nasprotni tožbi tožene stranke – v nadaljevanju tožeča stranka), z dne 11. 12. 2015, za odlog plačila oziroma obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo (v delu, ki se nanaša na predlog za obročno plačilo sodne takse) vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za odlog in podredno obročno plačilo sodne takse zavrglo z utemeljitvijo, da je o takšnem predlogu že odločalo in je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe, s katero bo odločeno o njeni pritožbi zoper sodbo (sklep VIII Pg 4365/2010-52 z dne 18. 6. 2014). Po izdaji odločbe o pritožbi je nato tožeči stranki poslalo nalog za plačilo odložene sodne takse, ta pa je vložila ponovni predlog za njegov odlog ali obročno plačilo, v katerem ni zatrjevala nobenih spremenjenih okoliščin.

5. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da takšen predlog ni dovoljen. O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (četrti odstavek 11. člena v zvezi s 8. členom Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1). Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe pritožbenega sodišča, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi.(1) Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrženju predloga tožeče stranke, pravilna.

6. Pritožbeni očitki, da slednje o obročnem plačilu sodne takse še ni meritorno odločalo, se tako izkažejo za irelevantne. Kljub temu višje sodišče dodaja, da je nov predlog, ki ga je tožeča stranka vložila po prejemu plačilnega naloga za plačilo odložene taksne obveznosti, predlog za taksno olajšavo na že „olajšano“ taksno obveznost. Ob tem velja izpostaviti, da skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1, odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe (višjega sodišča) pomeni najdaljši dovoljen odlog. Tožeča stranka je tako že dosegla največjo možno ugodnost. Ponovnemu predlogu, v katerem si prizadeva za doseg še večjih ugodnosti, tako sploh ni mogoče ugoditi. Takšen predlog zato ni dovoljen in je bil tudi iz tega razloga pravilno zavržen.

7. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Podobno VSL sklep I Cpg 940/2015, VSM sklep I Cpg 62/2015