Appeal allowed; court sale below secured claim requires creditor consent which was withheld.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the first-instance court's order for the sale of property was upheld, resulting in the revocation of the original ruling and remand for a new proceeding. The debtor argued for the sale's validity, but the court found the creditor's negative consent binding when the proposed price fell below the secured claim and half the asset's value. Consequently, the lower court lacked legal basis to proceed without the creditor's agreement, as the court cannot evaluate the validity of the creditor's objections.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 332. ZFPPIPP; 1. odst. 2. 345. ZFPPIPP: When a court sale price is lower than the secured claim and half the asset's value, the creditor's negative consent is binding on the court, rendering the sale decision invalid without such consent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, in tudi nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja.
Negativno soglasje je za sodišče zavezujoče, kar pomeni, da odločitev sodišča ne more biti drugačna.
Upniku negativnega soglasja ni potrebno obrazložiti, sodišče pa ni smelo presojati, ali so njegovi razlogi, iz katerih nasprotuje prodaji, utemeljeni ali ne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji dela stavbe 2338-1 na nepremičnini parc. št. ... k. o. X (ID ...), v lasti dolžnika do ¼, odločilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prodaji dela stavbe, v lasti stečajnega dolžnika do ¼ . Ugotovilo je, da so bile dosedanje tri (pravilno: štiri) javne dražbe neuspešne, s predmetnim dodatnim sklepom pa je o prodaji odločalo ponovno. Sodišče je še navedlo, da ločitveni upnik prodaji sicer nasprotuje, vendar je razlog za neizdajo soglasja po oceni sodišča neutemeljen.
5. V konkretnem primeru je sodišče izklicno ceno za nepremičnino določilo v znesku, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico in tudi nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja. Zaradi tega je ločitvene upnike pozvalo, da v skladu s tretjim odstavkom 332. člen ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP sporočijo, ali z nameravano odločitvijo sodišča o prodajo soglašajo. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, ločitveni upnik A. soglasja k prodaji ni podal.
6. 1. točka drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP določa, da če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka člena, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena zakona ali soglasja po tretjem odstavku 332. člena zakona, dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika.
7. Kadar zakon predvideva, da mora imeti sodišče za odločitev soglasje koga drugega, odločitve ni mogoče sprejeti brez tega soglasja (prim. Cst 181/2014). Soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico in tudi nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja. Za razliko od mnenja, soglasje ne izraža le pozitivnega ali negativnega odnosa do prodaje. Sodišče tudi ne presoja, ali so razlogi za nasprotovanje prodaji utemeljeni ali ne. Negativno soglasje je za sodišče zavezujoče, kar pomeni, da odločitev sodišča ne more biti drugačna. Ker v tej zadevi ločitveni upnik ni dal soglasja k prodaji nepremičnine po ceni, ki je nižja od polovice ocenjene vrednosti premoženja, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Upniku negativnega soglasja ni potrebno obrazložiti, sodišče pa ni smelo presojati, ali so njegovi razlogi, iz katerih nasprotuje prodaji, utemeljeni ali ne.
8. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pri tem višje sodišče še dodaja: zakaj naj bi bila prodaja na podlagi javne dražbe najprimernejša za prodajo premoženja, sodišče prve stopnje ni (podrobneje) obrazložilo. Upoštevajoč, da so bile že štiri javne dražbe neuspešne, bo v ponovljenem postopku potrebno skrbneje presoditi in obrazložiti, ali je takšen način prodaje dejansko tudi najbolj ustrezen.
9. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.