Appeal allowed: bankruptcy court voided share sale due to invalid liquidation committee from prior bankruptcy proceedings.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

ZFPPIPP izrecno ne določa, kakšna je usoda upniškega odbora v primeru, ko se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave. ZFPPIPP v pododdelku 5.3.7, ki ureja posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave, ne predvideva kontinuitete vseh učinkov in dejanj iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek. Posebna pravila veljajo le glede nedovoljenega pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov in prijave ter plačila določenih terjatev. Iz navedenega je tako razbrati, da se učinki začetka postopka prisilne poravnave raztezajo na stečajni postopek le v navedenih, izrecno določenih primerih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbam upnikov S. d.d. (r. 344), T. d.o.o. (r. 368), S. d.d. (r. 358) in Y. S.a.r.l. (r. 349), zoper sklep o prodaji delnic X na organiziranem trgu z dne 21. 12. 2015 (r. 323) ugodilo in sklep o prodaji delnic X na organiziranem trgu z dne 21. 12. 2015 razveljavilo.

2. Upnica Družba za upravljanje terjatev bank, d.d. je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, pritožbe zgoraj navedenih upnikov zoper sklep o prodaji delnic X na organiziranem trgu z dne 21. 12. 2015 pa zavrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o prodaji delnic X z dne 21. 12. 2015 z utemeljitvijo, da je po proučitvi pritožb upnikov ugotovilo, da je bilo tekom postopka prodaje spregledano dejstvo, da je v predmetnem stečajnem postopku delujoč upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom, da s sklepom o ustavitvi postopka prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka le-ta ni bil razrešen, ter da je zato še vedno delujoč organ upnikov. Ker sodišče prve stopnje mnenja upniškega odbora o prodaji dolžnikovega premoženja v skladu s 313. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ni pridobilo, je ugotovilo, da je izdani sklep o prodaji nezakonit. Zato ga je razveljavilo.

5. Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je ugotovilo kršitev določb postopka, na katero ne pazi po uradni dolžnosti, in jo tudi upoštevalo, čeprav nihče od upnikov te kršitve ni uveljavljal v pritožbi zoper sklep o prodaji. Omenjena kršitev bi sicer predstavljala kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP (kršitev pravice do izjave), ki pa v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni navedena med kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Poleg tega ima pritožnik prav, ko pravi, da je upniški odbor, ki je bil imenovan v postopku prisilne poravnave, z ustavitvijo tega postopka prenehal. ZFPPIPP izrecno ne določa, kakšna je usoda upniškega odbora v primeru, ko se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave (prim. 285. člen ZFPPIPP). ZFPPIPP v pododdelku 5.3.7, ki ureja posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave, ne predvideva kontinuitete vseh učinkov in dejanj iz postopka prisilne poravnave v stečajni postopek. Posebna pravila veljajo le glede nedovoljenega pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov in prijave ter plačila določenih terjatev. Iz navedenega je tako razbrati, da se učinki začetka postopka prisilne poravnave raztezajo na stečajni postopek le v navedenih, izrecno določenih primerih. Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, pododdelek 5.3.7 ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha. Kot dodaten argument v prid navedenemu stališču je tudi dejstvo, da upniški odbor v stečajnem postopku ni obvezen organ, temveč je oblikovan zgolj, če tako zahtevajo upniki (2. točka prvega odstavka 77. člena ZFPPIPP).

7. Stališče sodišča prve stopnje, da je v postopku prisilne poravnave konstituiran upniški odbor, v stečajnem postopku, ki se začne znotraj postopka prisilne poravnave, še vedno delujoč organ, je torej zmotno.

8. Ob povedanem se izkaže, da pogoji za izdajo nadomestnega sklepa, iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, niso bili izpolnjeni.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121.člena ZFPPIPP).