Appeal allowed; lower court's award to expert invalid due to lack of specific cost breakdown and procedural error.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance judgment awarding an expert witness fees and honorarium. The defendant argued the expert lost the right to claim fees by failing to submit a request immediately after the opinion, while also claiming the lower court's decision was unreviewable due to missing factual reasoning. The court found the appeal valid because the expert did submit a request, but the lower court's decision was unreviewable as it failed to itemize specific costs and honorarium amounts according to the tariff regulations, violating procedural requirements.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 256. člena Zakona o pravdnem postopku; 13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP; 3. točka 380. člena ZPP: A court decision awarding fees to an expert witness is unreviewable if it fails to specify the exact amounts of costs and honorarium in accordance with applicable tariff regulations, constituting a fundamental procedural violation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek
[JEDRO]
O povrnitvi priglašenih stroškov izvedenca, višini in načinu odmere nagrade odloča sodišče v skladu z veljavnim pravilnikom.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu prof. dr. M.Ž. priznalo izvedenino skupaj z materialnimi stroški v neto znesku 61.800,00 SIT.
Proti sklepu se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da izvedencu ne gre nikakršna izvedenina, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da ji ni bila poslana zahteva izvedenca za povračilo stroškov in nagrade, zato predvideva, da izvedenec take zahteve sploh ni podal ter je tako izgubil pravico zahtevati povračilo stroškov in nagrade za opravljeno delo. Za primer, da je izvedenec pravočasno poslal stroškovnik, pa tožena stranka navaja, da je napadeni sklep nerazumljiv, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar napadenega sklepa ne more preizkusiti.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da je podan pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Izvedenec mora povračilo stroškov in nagrade zahtevati takoj po izdelavi izvedenskega mnenja, sicer izgubi to pravico. Sodišče ga je na to dolžno opozoriti (2. odstavek 256. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77, ZPP, v zvezi z 2. odstavkom 249. člena ZPP). V konkretnem primeru je izvedenec istočasno z izvedenskim mnenjem sodišču posredoval tudi zahtevo za povrnitev stroškov in plačilo nagrade, zaradi česar pritožbene trditve tožene stranke o tem, da je izgubil pravico uveljavljati povrnitev stroškov in nagrade ne morejo vzdržati. Pritožba pa utemeljeno opozarja na to, da sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo izvedenino in materialne stroške na podlagi posredovane zahteve, ni mogoče preizkusiti. Povrnitev stroškov, višino in način odmere nagrade izvedenca ureja Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 61/97, v nadaljevanju pravilnik), zato mora izvedenec priglasiti, sodišče pa stroške in nagrado odmeriti v skladu s tem pravilnikom. Slednjega pa v obravnavani zadevi ne eden ne drugi nista storila. Izvedenec je namreč v svojem stroškovniku navedel posamezne postavke za odmero stroškov in nagrade, vendar pa to brez navedbe višine za posamezno postavko, temveč samo v skupnem znesku. Na podlagi takega stroškovnika je sodišče prve stopnje potem odmerilo izvedenino in stroške. Ker tako niti iz stroškovnika izvedenca niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, katere stroške oziroma nagrado ter v kakšni višini je sodišče priznalo izvedencu v skladu s pravilnikom, sklepa ni mogoče preizkusiti. Tudi izrek izpodbijanega sklepa ni jasen. V njem namreč ni navedeno, v kakšni višini se obračuna davek od izvedenine, saj sodišče ne pove, kolikšni so materialni stroški in kolikšna je nagrada izvedenca. Samo izvedenina namreč predstavlja dohodek, zato se samo od nje plača davek.
Ker sklepa sodišča prve stopnje iz navedenih razlogov ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati izvedenca, da v skladu z določbami pravilnika opredeli stroške, katerih povračilo zahteva, nato pa bo moralo o tem ponovno odločati. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.