Appeal dismissed; inheritance decree correction limited to obvious clerical errors, not disputed citizenship facts.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sklep o dedovanju je mogoče popraviti samo, če gre za očitno pisno pomoto. Če pri navedbi pokojnikovega državljanstva ne gre za napako, ki bi nastala pri pisanju, marveč za negotovo oziroma sporno ugotovitev dejanskega stanja. Navedbe državljanstva ni mogoče spremeniti s popravnim sklepom in je treba predlog za izdajo takega sklepa zavrniti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog konzulata nekdanje SFRJ v Duseldorfu uvedlo zapuščinski postopek po B. Z. in dne 24.2.1989 s sklepom odločilo o dedovanju. Nato je na predlog dedinj pokojne: nečakinje S. P. in zapustnikove sestre V. A. s popravnim sklepom dne 16.5.1989 popravilo sporočene napake. Oba sklepa sta postala pravnomočna dne 20.6.1989. 5.8.1991 je V. Z., pooblaščenec zapustnikove sestre in dedinje M. Z., po smrti pooblastiteljice zaprosil za izdajo smrtovnice po pok. B.Z., 25.12.1991 je zahteval izbris navedbe o državljanstvu SFRJ, nato pa je 2.7.1992 in 27.12.1992 izjavil, da gre za zahtevo po popravi sklepa v navedbi o pokojnikovem državljanstvu tako, da bi bilo namesto državljanstva SFRJ navedeno državljanstvo Republike Nemčije.

Sodišče prve stopnje je med tem pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije zaprosilo za podatke o državljanstvu pok. B. Z. in ugotavljanje je trajalo od 30.7.1992 do 24.5.1993, ko se je brezuspešno končalo. Nato je sodišče prve stopnje dne 6.1.1994 z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog V. Z. z dne 2.7.1992 za izdajo popravnega sklepa.

Proti temu sklepu se je pritožil pooblaščenec pokojne M. Z., ki navaja, da ima pravni interes za preizkus izpodbijanega sklepa in ugotovitev dejanskega stanja. Meni, da je potrdilo oblasti mesta Marsberg (kot pristojnega organa) ustrezen dokaz o pokojnikovem državljanstvu Republike Nemčije, dopis Sekretariata za notranje zadeve, da pokojni ni vpisan v državljanske knjige nekdanje SRS, pa negira državljanstvo SFRJ. Zato - po njegovem - sodišče nekdanje SFRJ ni bilo pristojno za izvedbo zapuščinskega postopka, saj navedene okoliščine napotujejo na nemško sodišče.

Pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za izdajo popravnega sklepa ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila 342. člena Zakona o pravdnem postopku, ki predsednika senata oziroma sodnika pooblašča, da vsak čas popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Ugotovilo je namreč, da v zapuščinskem sklepu, ki je med tem že postal tudi pravnomočen, ne gre za pisno pomoto, marveč za vsebinsko vprašanje. Tega pa ni mogoče preprosto "popraviti" temveč je treba uporabiti ustrezno pravno sredstvo. To je lahko tožba, ki jo omenja prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ali preprosto predlog za uvedbo zapuščinskega postopka pred nemškim sodiščem, ki naj bi bilo po pritožbenih izvajanjih pristojno za izvedbo zapuščinskega postopka.

V danem primeru torej ne gre za navadno pisno pomoto v sklepu o dedovanju, ki ga do njegove pravnomočnosti nihče ni izpodbijal.

Ker morebitne napake ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog V. Z.. Zato je tudi sodišče druge stopnje po določilu 380. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo predlog pritožnika, ki za dosego svojega cilja ni izbral prave poti, in potrdilo izpodbijani sklep. Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o dedovanju (Ur. list SRS št. 15/76, 23/78 ini 13/94) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91), v povezavi s 1. članom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur. list RS št. 33/91).