Court allows annotation of dispute in land registry for co-ownership between former partners via analogy.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the annotation of a dispute in the land registry regarding a shared property between former partners. While the first-instance court permitted this based on an analogy to Article 77 of the Land Register Act, the opposing party argued it violated the strict statutory list in the previous law. The court upheld the first-instance decision, ruling that the analogy was legally sound because the claimant asserted an unregistered acquisition of ownership, thereby necessitating a correction of the land registry status.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiških knjigah, člen 77: The court may permit an annotation of a dispute in the land register beyond the statutory cases when a party claims an unregistered acquisition of ownership, as this implies the land registry status is incorrect and requires judicial correction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zaznamba spora je mogoča tudi v pravdi nekdanjih izvenzakonskih partnerjev, ko gre za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nepremičnini. Pravna podlaga je v analogni uporabi pravnega pravila paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je v tej pravdni zadevi dovolilo zaznambo spora v zemljiški knjigi pri vl. št. 1784 k.o. ...
Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče nepravilno dovolilo zaznambo spora.
Po pravnih pravilih prejšnjega Zakona o zemljiških knjigah je mogoče dovoliti zaznambo spora v primeru, če se s tožbo izpodbija neka vknjižba ali zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ali če se s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. V konkretnem primeru ne gre za nobenega od navedenih primerov, zato zaznamba spora ni možna.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba ima sicer prav, da pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah predvidevajo dovolitev zaznambe spora le v primerih iz paragrafov 68 in 77. Sodna praksa pa je že zdavnaj dovolila zaznambo spora tudi v drugih primerih, sklicujoč se na analogno uporabo pravnega pravila paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah, ki dovoljuje zaznambo spora tistemu, ki zahteva, da se mu prisodi stvarna pravica, češ da jo je priposestvoval. Razlog za uporabo analogije je, da ni v nasprotju s smislom in namenom zaznambe ter v nasprotju s pravnim redom, če pravna pravila o zaznambi spora, ki veljajo v primeru stvarnopravnega zahtevka na podlagi priposestvovanja, uporabijo tudi za ostale stvarnopravne zahtevke, ki se sklicujejo na originarni način pridobitve lastninske pravice. V vseh primerih se zatrjuje, da je bila stvarna pravica pridobljena brez vknjižbe v zemljiški knjigi, torej se posredno trdi, da je zemljiškoknjižno stanje nepravilno in da se mora s sodbo popraviti.
Navedeno velja tudi za obravnavano zadevo, ko se zatrjuje obstoj skupnega premoženja med izvenzakonskima partnerjema v smislu členov 51/II ZZZDR v zvezi s členom 12 ZZZDR in ko sta sporna deleža vsakega od partnerjev na skupni nepremičnini. Tožnik trdi, da je pridobil lastnino na nepremičnini brez vpisa v zemljiško knjigo, torej da je zemljiškoknjižno stanje napačno, ker ne ustreza lastninskemu stanju.
Gre za način izvenknjižne pridobitve lastnine, ki ga nekdanji Zakon o zemljiških knjigah ni predvidel, zato je analogija s pravnim pravilom paragrafa 77 Zakona o zemljiških knjigah utemeljena in je v tej pravdi zaznamba spora mogoča. Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče s tem, ko je dovolilo zaznambo spora, pravilno uporabilo materialno pravo in je nasprotno stališče pritožbe napačno. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (člen 380 točka 2 ZPP).