Supreme Court allows review regarding the applicability of the three-year limitation period for contractual damages claims.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the first-instance judgment concerning the limitation period for a damages claim. The lower courts dismissed the claim because the plaintiff failed to file within the three-year limitation period applicable to commercial contracts. The review is permitted because the application of this specific limitation rule remains a disputed legal question in judicial practice.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 352. člena Obligacijskega zakonika; Tretji odstavek 367c. člena Zakona o pravdnem postopku: Permission for review is granted when a legal question regarding the applicability of a specific limitation period for contractual damages remains unsettled in judicial practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti uporabe določbe tretjega odstavka 352. člena Obligacijskega zakonika.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti uporabe določbe tretjega odstavka 352. člena Obligacijskega zakonika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 32.899,58 EUR odškodnine, ki ga je tožnik utemeljeval s kršitvijo pogodbene obveznosti. Razmerje med strankama je obravnavalo po določbah pogodbe o naročilu in ocenilo, da toženka ni ravnala protipravno. Njenemu ugovoru zastaranja ni sledilo, ker je bila tožba vložena znotraj splošnega petletnega zastaralnega roka (tretji odstavek 352. člena v zvezi s 346. členom Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo, ker je ocenilo, da je tožnikova terjatev zastarana. Opozorilo je, da je bila med strankama sklenjena gospodarska pogodba, odškodninska terjatev zaradi kršitve obveznosti iz takšne pogodbe pa je zastarala v treh letih (tretji odstavek 352. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 349. člena OZ), torej še pred vložitvijo tožbe.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi vprašanja dolžine zastaralnega roka, o katerem sodne prakse revizijskega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Strinja se s stališčem, da je mandatna pogodba (ki sta jo stranki sklenili kot gospodarska subjekta) gospodarska, a meni, da določba tretjega odstavka 352. člena OZ kljub temu narekuje uporabo pravil o mandatni pogodbi, ki ne določajo posebnega zastaralnega roka, zaradi česar je treba uporabiti splošni (petletni) zastaralni rok. Odločilna je torej vrsta pogodbe (mandat), in ne morda njena (ne)gospodarska narava. Po tožnikovem prepričanju je bil takšen tudi namen zakonodajalca, ki triletnega zastaralnega roka za terjatve iz gospodarskih pogodb ni želel določiti tudi za odškodninske terjatve. Dodaja, da se pritožbeno sodišče zaradi zmotne presoje zastaranja ni ukvarjalo s preostalimi pritožbenimi očitki.
4. Predlog je utemeljen.
5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).