Appeal dismissed; appellate court upheld trial court's evidence assessment regarding assault damages without new facts.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment awarding damages for physical pain following an assault. The appellant argued the trial court erred by relying on the victim's testimony over an expert opinion regarding the defendant's sobriety and capacity. The court rejected this, stating that general claims of factual error cannot overturn a reasoned evidence assessment and that experts are for proving facts, not re-evaluating witness credibility.
Legislator headnote
AI generatedčlen 368 ZPP; The appellate court may not overturn the first-instance court's assessment of evidence based solely on general allegations of factual error without presenting new facts or evidence, as the trial court is bound to decide based on its conscientious evaluation of the entire case file.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba v izpodbijanem delu.
[JEDRO]
Splošne pritožbene trditve o drugačnem dejanskem stanju dokazne ocene prvostopenjskega sodišča ne morejo omajati.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku odškodnino v znesku 25.000,00 tolarjev v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.4.l993 dalje do plačila ter povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 33.800,00 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.4.1993 dalje do plačila. Drugačen tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Prvostopno sodišče je sprejelo tako odločitev, ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je toženec odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku, ko ga je toženec udaril. Dosojeni znesek predstavlja odškodnino za telesne bolečine.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne, nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.
Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču.
Navaja: Sodišče je štelo, da je bila izpoved tožnika prepričljivejša, ker je bil toženec pod vplivom alkohola. To je samo domneva sodišča. O tem, ali je bil toženec sposoben zaznavati dogodke, bi lahko odgovoril le izvedenec ustrezne stroke. Dokaz z vpogledom v spis sodnika za prekrške pove lahko le to, kar je tožnik sam povedal, saj je tudi sam pisal predlog sodniku za prekrške. Za to, kar trdi tožnik, ni dokazov.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z odločitvijo in razlogi prvostopnega sodišča in tem razlogom glede na pritožbena izvajanja še dodaja: Bistvenih kršitev določb postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni zasledilo (člen 365/2 ZPP), pritožba pa ne navaja, katere konkretne kršitve naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo. Pritožba napada dokazno oceno sodišča prve stopnje in daje svojo oceno. Ne navaja novih dejstev in ne predlaga novih dokazov. Po določbi čl. 8 Zakona o pravdnem postopku odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva je šteti za dokazana. Prvo sodišče je tako storilo in svojo dokazno oceno tudi obrazložilo. Samo splošne pritožbene trditve o drugačnem dejanskem stanju te dokazne ocene ne morejo omajati. Da bi sodišče postavljalo izvedenca zato, da bi na podlagi takega mnenja ocenilo izpovedbo priče, pa ne pride v poštev, kajti z izvedenci se dokazujejo dejstva, izpovedbe prič pa po gornjem pravilu ocenjuje sodišče. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa je prvo sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je določilo odškodnino za telesne bolečine.
Sodišče druge stopnje je sprejelo svojo odločitev na podlagi 368 čl. ZPP.