Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 574/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.574.2016 AI generated

Appeal dismissed; account freeze insufficient to prove insolvency threatening business viability for tax exemption.

Case Number VSL sklep I Cpg 574/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to grant a deferral or installment payment for court fees. The appellant argued that a blocked transaction account indicated an inability to pay, but the court found this merely reflected temporary liquidity issues rather than permanent insolvency. Consequently, the court upheld the lower court's decision because the appellant failed to demonstrate that paying the fee would endanger their business operations.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST-1), 11. člen; A blocked transaction account demonstrates only temporary liquidity problems and does not constitute proof of sustained insolvency that would threaten a legal entity's business viability.

Keywords

AI generated
court fees deferral installment payment liquidity assessment account freeze business viability insolvency proof legal entity status

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 29. 2. 2016.

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbo vložila tožena stranka ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo ugodi.

3. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

4. Stališče sodišča prve stopnje, da je treba ob presoji predloga za taksno oprostitev pravne osebe upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje, je pravilno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz podatkov javno objavljene bilance tožene stranke na dan 31. 12. 2014 izhaja, da ima tožena stranka za skoraj 250.000,00 EUR kratkoročnih sredstev, okrog 221.000,00 dolgoročnih finančnih naložb in nekaj več kot 300,00 EUR denarnih sredstev. Tožena stranke je imela na dan 31. 12. 2014 bilančni dobiček v višini 5.999,00 EUR in čisti poslovni izid v višini 1.508,11 EUR.

5. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da blokada transakcijskega računa, brez pojasnila o razlogih za nemožnost vnovčenja premoženja, ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse. Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.

6. Tožena stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navajala le, da nima dovolj likvidnostnih sredstev za plačilo takse in teh sredstev ne more zagotoviti takoj, kar je razvidno iz registra transakcijskih računov.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je takšna trditvena podlaga pomanjkljiva in ne omogoča ugoditve predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Ker so bile trditve tožene stranke v zvezi z njenim premoženjskim in finančnim stanjem ohlapne in pomanjkljive, niso omogočile ugoditve predlogu za obročno plačilo in odlog plačila sodne takse v sorazmerno nizkem znesku 40,80 EUR. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje navedb tožene stranke v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni upoštevala.

8. Tožena stranka šele v pritožbi navaja, da premoženje tožene stranke, ki predstavlja terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v drugem pravdnem postopku, v tako kratkem času ni vnovčljivo, zato sodne takse iz tega naslova ne more plačati. Trditev, ki jih je v zvezi s tem tožena stranka podala v pritožbi, pritožbeno sodišče glede na prvi odstavek 337. člena ZPP ni upoštevalo. Poleg tega so te trditve tožene stranke tudi povsem pavšalne.

9. Sodišče prve stopnje je trditve tožene stranke o likvidnostnih težavah oziroma pomanjkanju denarnih sredstev na transakcijskem računu v zvezi z odlogom oziroma obročnim plačilom sodne takse upoštevalo in zadostno obrazložilo, zakaj predlog tožene stranke ni utemeljen. Bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v obravnavanem primeru nista podani.

10. Ker tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti in v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno vnovčiti svojih sredstev, predlog za odlog oziroma oprostitev sodne takse ne more biti uspešen.

11. Pritožba tako ni utemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).