Supreme Court allows appeal regarding public sector salary law application and excessive payment return.

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah obravnavanega primera sodišče pravilno uporabilo:

- 3. in 3a. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v zvezi z določbami Obligacijskega zakonika glede vrnitve preveč izplačane plače ter

- prvi odstavek 20. člena ZSPJS glede določitve plačanega razreda po premestitvi.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah obravnavanega primera sodišče pravilno uporabilo:

- 3. in 3a. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v zvezi z določbami Obligacijskega zakonika glede vrnitve preveč izplačane plače ter

- prvi odstavek 20. člena ZSPJS glede določitve plačanega razreda po premestitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožniku vrne preveč izplačano plačo v znesku 2.393,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2011 do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, da je bila tožničina plača v obdobju od 1. 8. 2008 do 30. 6. 2009 določena v nasprotju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), saj ta zakon delodajalcu ne dovoljuje, da bi javnemu uslužbencu obračunal in izplačal višjo plačo, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na podlagi zakona ter kolektivnimi pogodbami, kajti v nasprotnem primeru mora od delavca zahtevati vračilo preveč izplačane plače. Pojasnilo je, da se toženka ne more sklicevati na 191. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001 in naslednji), saj so določbe ZSPJS prisilne narave in je v skladu s 3. členom ZSPJS pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom, nična.

3. V pravočasnem predlogu toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe 3. in 3a. člena ZSPJS ter 86., 87., 190. in 191. člena OZ. Meni, da je napako pri določitvi plače zakrivil tožnik, toženka pa za napako ni vedela in je bila prepričana, da je pravilno določena. Nasprotno pa bi tožnik moral vedeti, da plača ni določena pravilno in se izplačuje v previsokem znesku. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče, je nepravično, saj je tako lahko javni uslužbenec več let v negotovem položaju zaradi morebitne napake delodajalca. Sankcijo ničnosti bi moralo sodišče razlagati glede na okoliščine primera (upoštevati, da je kršitev manjšega pomena). Vsaka določitev plače v nasprotju z ZSPJS ne more imeti za posledico ničnosti. Toženka revizijo predlaga tudi glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo prvi odstavek 20. člena ZSPJS pri določitvi plače na zadnjem delovnem mestu. Meni, da določba glede na napredovanja, ki jih je dosegla na prejšnjih delovnih mestih, ni pravilno uporabljena.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so glede vprašanj, razvidnih iz izreka sklepa, izpolnjeni pogoji iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo dopustilo.