Supreme Court transfers case to ensure objective impartiality due to judge's daughter's employment at the court.

Za odločanje o zadevi se določi Okrajno sodišče v Krškem.

[JEDRO]

Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s tožnikovo hčerko, ki je del sodnega osebja, bi bila, upoštevaje tudi dejstvo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu med manjšimi sodišči, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrajnem sodišču v Novem mestu je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine. Toženka je na naroku 13. 6. 2016 predlagala prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Na poravnalnem naroku je sodnica pravdnima strankama predočila dejstvo, da je tožnikova hči zaposlena kot strokovna sodelavka na Okrajnem sodišču v Novem mestu na izvršilnem oddelku, pri čemer je za sorodstveno razmerje izvedela po tem, ko je bil že razpisan narok. Ob tej priložnosti je toženka zaradi obstoja sorodstvene vezi med tožnikom in uslužbenko krajevno pristojnega sodišča izrazila pomislek v nepristranskost sodišča.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je tožnikova hčerka zaposlena na Okrajnem sodišču v Novem mestu kot zapisnikarica, razporejena na izvršilni oddelek. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s tožnikovo hčerko, ki je del sodnega osebja, bi bila, upoštevaje tudi dejstvo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu med manjšimi sodišči, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Krškem.